Podjetje Roto Slovenija uspešno na področju trajnostnega gospodarstva, sodelujejo tudi s podjetji v Nemčiji.
Na poslovni šoli Bled je včeraj Slovensko-nemška gospodarska zbornica pripravila omizje o trajnostnih tehnologijah v okviru Dneva slovensko nemškega gospodarstva 2023.
Dogodka se je udeležilo tudi uspešno prekmursko podjetje ROTO, ki je predstavilo krožno gospodarstvo med Slovenijo in Nemčijo ter izpostavilo primere dobrih praks trajnostnega poslovanja.
Nogometno krožno gospodarstvo med Slovenijo in Nemčijo
Kot prvi primer trajnostnega sodelovanja je Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica ROTO Slovenija, izpostavila nogometno krožno gospodarstvo med Slovenijo in Nemčijo, s pomočjo katerega se odpadna umetna trava z nemških nogometnih igrišč predela v sodobne rezervoarje za vode.
»V Nemčiji kupujemo odpadno umetno travo, jo recikliramo, iz nje izdelane nove rezervoarje za vodo pa prodamo na Bavarskem za namakalne sisteme na nogometnih igriščih. Tako skrbimo za krožno gospodarstvo med Nemčijo in Slovenijo tudi v športu,« je na omejenem omizju dejala Nuša Pavlinjek Slavinec.
Dodala je, da ta primer meddržavnega krožnega gospodarstva nima le okoljskih, ampak ima tudi varčevalne učinke. Za zalivanje enega nogometnega igrišča se namreč porabi okoli 54 kubičnih metrov vode na dan.
Ob uporabi pitne vode je torej to v 30 dneh sušnega obdobja nekje 4860 evrov prihranka na mesec.
Večinoma se igrišča namakajo iz vrtin ali hidrantov. Tako pa jo Nemci lahko ponekod brezplačno namakajo z deževnico, ki se zbere na parkirnih površinah, strehah tribun in podpornih objektih ob igrišču. Na ta način se lahko prihrani več kot 50 odstotkov pitne vode.
To pomeni, da je v bolj sušnih predelih Nemčije investicijo možno poplačati v dveh letih, v bolj vlažni severni Nemčiji pa v štirih letih, je še izpostavila direktorica ROTO Slovenija.
V eni največjih nemških mlekarn vgradili tudi slovenski Ekofloat za recikliranje vode
Kot drugi primer trajnostnega sodelovanja med Nemčijo in Slovenijo pa je izpostavila industrijsko čistilno napravo, ki jo je Ekoling, podjetje v skupini ROTO, januarja letos vgradilo v eni največjih nemških mlekarn.
Voda je v mlekarnah onesnažena z maščobami in suspendiranimi snovmi. Takšna voda ne sme odtekati v komunalno čistilno napravo, saj onemogoča razvoj aktivne biomase in ustrezno delovanje biološkega dela. Z vgradnjo slovenskega Ekofloata, ki ga proizvajajo v Ekolingu, se bo ta voda reciklirala, s čimer bo ta mlekarna privarčevala do 80 odstotkov pitne vode.
Z vgradnjo industrijske čistilne naprave, katere kapaciteta je 180 kubičnih metrov na uro pa se bo vsebnost ključnih parametrov na vtoku v kanal zmanjšala do 90 odstotkov.
S tem se bo bistveno znižal strošek čiščenja onesnažene vode, investicija pa se bo povrnila v petih letih, je poudarila Pavlinjek Slavinec.
»V zadnjem desetletju smo v Evropski uniji veliko pozornosti namenili varčnemu upravljanju z energijo oziroma energetski učinkovitosti, kar je prav. Omenjeni slovensko-nemški primeri pa so zgled, kako moramo pozornost v prihodnje posvetiti tudi upravljanju z vodami,« je še dodala.
