Zaključuje se kohezijski projekt Natura Mura, v katerem je več partnerjev izvedlo najobsežnejšo renatunacijo reke Mure vzdolž njenega celotnega slovenskega toka.
V obsežnem projektu Natura Mura so naslovili ključne izzive pri ohranjanju okolja ter vzpostavljanju ekosistemskih storitev na poplavnih površinah reke Mure.
Zavod Republike Slovenije za naravne vire in prostor je s projektnimi partnerji izboljšal stanje ohranjenosti treh ciljnih habitatnih tipov ter dvanajstih vrst območij, ki vzdolž reke Mure spadajo v mrežo Nature 2000.
Z izvedbo projekta so prispevali k splošni dobrobiti tako okolja, reke kot tudi njenih prebivalcev, ki živijo na tem območju.
S projektom revitalizirali vodne, gozdne in travniške površine
Projekt Natura Mura je predstavljal najobsežnejši načrt renaturacije reke Mure.
Z izvedbo različnih aktivnosti so partnerji prispevali k splošni blaginji za vse, tako prebivalce tega območja, za reko kot tako ter njeno porečje.
»Muri in življenju ob njej smo s projektom vrnili košček njene posebnosti, prepoznane tako med različnimi strokovnjaki kot med ljudmi. Tako v Sloveniji kot tudi širše,« so dodali na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
Osnovni cilj projekta je bila sanacija treh ciljnih habitatnih tipov ter dvanajstih ciljnih vrst območij, ki vzdolž reke Mure spadajo v mrežo Nature 2000.
Projektne aktivnosti so bile razdeljene v tri temeljne sklope: vodarski sklop, gozdarski sklop ter sklop obnove travnikov.
V 4,6-milijonskem projektu sodelovalo več partnerjev
V projekt, ki je bil sofinanciran s strani Republike Slovenije ter Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, so skupno vložili 4.571.854,99 evra.
Temeljna sredstva, porabljena v projektu, so bila črpana v programu za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter iz Republike Slovenije, natančneje iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000.
Projekt se je izvajal tri leta, z začetkom v marcu 2020, in se bo uradno zaključil ob koncu letošnjega novembra.
Pri izvedbi so sodelovali naslednji partnerji: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, Slovenski državni gozdovi, Zavod za gozdove Slovenije, občina Velika Polana ter Razvojni center Murska Sobota.
Vodarski sklop projekta zajemal največji in najpomembnejši del aktivnosti
Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov je predstavljala največji in najpomembnejši sklop aktivnosti projekta.
V sklopu vodarskih aktivnosti so bili izvedeni naslednji ukrepi obnove vodnih habitatov:
- izkop sedimenta iz mrtvic Zaton pri Petanjcih in Podova pri Benici. Skupno je bilo iz obeh mrtvic odstranjenega 25.000 kubičnih metrov sedimenta;
- izkop dvajsetih mlak na odseku med Konjiščem in Moto;
- obnova vtokov v rečne rokave Lukačeva struga, Dokležovje 1 in 2, Besnica in Srednja Bistrica ter izkop novega rečnega rokava Alter graba. Skupno je bila s tem izboljšana ali obnovljena omočenost rečnih rokavov na dolžini 9100 metrov;
- renaturacija struge reke Mure na lokacijah Konjišče, Petanjci, Dokležovje, Mota in Alter graba v skupni dolžini 3140 metrov.
»Vsi ukrepi bistveno izboljšujejo stanje redkih in ogroženih vodnih habitatov reke Mure.
Izboljšalo se bo ekološko stanje rečnega ekosistema, vse skupaj pa bo prispevalo k nadaljnjemu zagotavljanju pomembnih ekosistemskih storitev, kot so oskrba s pitno vodo, ohranjanje ugodne mikroklime, zadrževanja visokih voda, blaženje posledic suš in druge ekosistemske storitve,« dodajajo na projektni spletni strani.
V gozdarskem sklopu projekta skupno zasadili malo manj kot 125.00 sadik različnih drevesnih vrst
V projektu so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje stanja dveh ciljnih habitatnih tipov poplavnih gozdov vzdolž reke Mure - obrečni gozdovi mehkolesne loke in trdolesne loke ter ukrepe obnove močvirnega gozda v Črnem logu na skupni površini 32 hektarjev.
Skupno je bilo zasajenih 124.970 sadik različnih drevesnih vrst.
Osnovni namen obnove gozdov v projektu Natura Mura je revitalizacija habitatov Natura 2000 ob reki Muri.
Posredno s to aktivnostjo zasledujemo cilje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi kot tudi izboljšanja drugih ekosistemskih storitev, ki jih ti gozdovi zagotavljajo ljudem ob reki Muri.
Obnovili dva tipa gozdov, zasadili avtohtone drevesne vrste ter izvedli naravno pomlajevanje gozda
V poplavnih logih vzdolž Mure sta bila na 19 hektarjih površin, ki so bile predhodno zasajene s tujerodnimi drevesnimi vrstami ali so jih poraščale invazivne rastline, obnovljena avtohtona habitatna tipa poplavnih gozdov.
Na teh površinah so odstranili neavtohtone rastlinske vrste in zasadili sadike avtohtonih drevesnih vrst.
V mehkolesni loki sta bila posajena bela vrba in črni topol. V trdolesni loki pa hrast dob, beli gaber in divja češnja.
V Črnem logu je bilo obnovljenih deset hektarjev površine močvirnega gozda, ki ga je predhodno uničila naravna ujma.
Zasadili so hrast dob, črno jelšo, belo vrbo in črni topol.
Na treh hektarjih površin gozdov v Murski šumi so izvedli aktivnosti spodbujanja naravnega pomlajevanja poplavnega gozda z gozdno pašo v mehkolesni in trdolesni loki s pomočjo 15 kršopoljskih prašičev.
Obnovili travnike na območju občine Polana
Aktivnosti v občini Velika Polana, ki je tudi partner projekta Natura Mura, so bile osredotočene na obnovitev in izboljšanje stanja mokrotnih travnikov habitatnega tipa, ki predstavljajo nižinske ekstenzivno gojene travnike.
Na območju Penovje pri Mali Polani smo obnovili deset hektarjev površin nekdanjih travnikov, ki so se v zadnjih desetletjih zarasli v grmišča.
Izvedena je bila odstranitev grmovja in dela dreves iz površine ter zasejanje površine s semenskim drobirjem iz lokalnih travnikov.
Za preprečitev ponovnega zaraščanja pa smo vzpostavili ustrezno rabo območja - kombinacijo paše in košnje.
Odkupili tudi razna zemljišča ter vzpostavili novo infrastrukturo
V sklopu projekta so prav tako odkupili približno 28 hektarjev zasebnih zemljišč, saj je bil to predpogoj za izvedbo dela renatunacijskih ukrepov.
Prav tako so odkupili nekatera zemljišča na drugih lokacijah, ki bodo omogočala nadaljnje procese naravne rečne dinamike.
Vzdolž reke Mure je bila na novo vzpostavljena tudi infrastruktura za interpretacijo narave, znotraj katere so nastali trije interpretacijski centri (Sladki Vrh, Veržej, Velika Polana), štiri učne poti (Lisjakova struga, Dolnja Bistrica, Mota, Zaton) ter pet interpretacijskih poligonov (Benica, Razkrižje, Ižakovci, Črnci, Krog).
Interpretacijska infrastuktura projekta je namenjena predstavitvi območij Natura 2000 Mura in Biosfernega območja Mura obiskovalcem.
Slednja bo trajno prispevala k razvoju zelenega turizma v regiji.
