Reka Mura kmalu namenjena za namakanje? To pravijo na ministrstvu

Reka Mura s svojim poplavnim pasom predstavlja izjemno naravno in kulturno dediščino Pomurja, Slovenije in sveta. Skupaj s poplavnimi gozdovi, rečnimi rokavi, mrtvicami in pestro kulturno krajino namreč omogoča življenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter zagotavlja številne dobrine lokalnim prebivalcem.

Zato ne preseneča, da je reka Mura tudi varovana v sklopu evropskega omrežja varovanih območij Natura 2000 in UNESCO mreže biosfernih območij.

Ključni izzivi za ohranjanje narave na območju reke Mure

Projekt Natura Mura naslavlja ključne izzive ohranjanja narave in zagotavljanja ekosistemskih storitev na poplavnem območju reke Mure. 

»Gre za enega največjih revitalizacijskih projektov na območju reke Mure, ki smo jih kadarkoli izvajali. 

Namen projekta je obnova habitatov in habitatnih tipov ogroženih rastlinskih in živalskih vrt, ki so na seznamu varovanih območij Natura 2000. Torej pravzaprav doseganje ciljev Nature 2000,« pojasni Aleksander Koren, vodja projekta Natura Mura.

Človek pustil velik pečat na reki in naravi okrog nje

V sklopu projekta Natura Mura so med drugim obnovili rečne dinamike in vodne habitate reke Mure. Zakaj pa je pravzaprav potrebna revitalizacija tega območja?

»Potrebno se je zavedati, da kljub temu, da je reka Mura naša najbolje ohranjena velika slovenska reka z še ohranjenim prostim tokom in obsežnimi poplavnimi gozdovi, je človek v svojih tisočletjih sobivanja z reko pustil velik pečat na reki.

Predvsem v zadnjih stoletjih so bili posegi taki, ki so močno vplivali na njeno hidrologijo, reka je bila izravnana, bregovi utrjeni. Taka reka potem več ne mora tvoriti nekih značilnih rečnih in obrečnih habitatov, kot so na primer mokrišča, stranski rokavi in mrtvice,« razloži Koren. 

Revitalizacija mrtvice Zaton

Če želimo takšne habitate, kot so habitati na območju reke Mure, ohranjati tudi v prihodnje, moramo s premišljenimi posegi reko Muro in njene življenjske prostore revitalizirati, kot je bilo to storjeno tudi tekom projekta Natura Mura na ti. mrtvici Zaton, katero so izvajalci projekta predstavili danes.

»To pomeni, da reki in življenjskim prostorom okoli reke nekako pomagamo, da jim podaljšamo njihovo življenjsko dobo,« pojasni Koren. 

Kot razložijo izvajalci projekta, gre v tem primeru za staro mrtvico, katero je reka Mura ustvarila že pred približno 300 leti in je bila revitalizacije nujno potrebna. 

»V teh stoletjih se je v kotanji mrtvice nabralo ogromno mulja in ostale nesnage. V kombinaciji z upadanjem podtalnice v zadnjih desetletjih pa je mrtvica popolnoma okopnela.

Zaradi tega smo se že pred leti odločili, da to mrtvico revitaliziramo na način, da izkopljemo del tega mulja, jo poglobimo in ponovno omočimo,« še doda. 

Okoljski minister zadovoljen z izvedbo projekta

Izvajanje projekta »Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri - Natura Mura« oziroma konkretno obnovo mrtvice Zaton si je ob obisku v Prekmurju ogledal tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki je ob tej priložnosti povedal naslednje:

»Biotska raznovrstnost in obnova narave je ena od politik, ki jo prav v tem trenutku zelo odločno zasleduje tudi Evropska unija in je tudi del slovenske kohezijske politike. Zato me zelo veseli, da sem prišel sem na teren in vidim, da se ta politika udejanja tudi na terenu.

Tudi sam koncept tega projekta se mi zdi tak, da bi se bilo z njim za prvič pohvaliti, drugič pa se tudi zgledovati pri snovanju drugih projektov. To so načini in principi, ki jih želim tudi v prihodnje videti čim več,« pove Brežan. 

Reka Mura kmalu namenjena tudi za namakanje?

Kot je ob svojem obisku v Prekmurju že izpostavil premier Robert Golob, pa se zaradi težav s sušo načrtuje, da bi se reko Muro kmalu uporabljalo tudi za namakalne sisteme.

Kaj pa o tem menijo okoljevarstveniki, ki se že nekaj časa trudijo, da reko revitalizirajo in ji pomagajo? 

»Pri namakanju je podobno, kot z drugimi takimi posegi v naravni prostor. V kolikor se to izvede z nekim dobro premišljenim načrtom in v nekem omejenem obsegu. Če bomo torej premišljeno namakali tiste kulture, ki porabijo manj vode, potem je to seveda smiselno in v nekaterih primerih tudi nujno.

Potrebno pa se je tudi zavedati, da obstajajo nekatera območja, kjer pa so šli s tem namakanjem tudi v ekstreme in porabljajo zelo velike količine vode za takšno namakanje. Kar pomeni, da so s tem povzročili tudi zelo velike okoljske probleme, tega pa si verjetno ne želimo,« komentira Koren.

O tej temi pa se že pogovarjajo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor.

»Namakanje je tu na vašem območju ena od tem, ki je pomembna. Verjamem, da bomo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in mojimi sodelavci znali na pravi način tudi to problematiko nasloviti.

In sicer tako, da bomo na en način zadovoljili tistim zahtevam, ki jih imamo na ministrstvu za okolje, torej po kvalitetnem stanju voda in tudi po dovolj veliki količini voda, torej za pitno vodo in na drugi strani tudi za potrebe kmetijstva,« je jasen Brežan.