Minule dni je versko skupnost v Pomurju vznemirila novica o odhodu 'pojočega' duhovnika in minoritov iz romarskega središča. Na njihov odhod se je sedaj odzval tudi škof Peter Štumpf.
Verniki župnije Turnišče kot tudi verniki iz okoliških župnij bodo kmalu ostali brez slovenskih minoritov, ki v Turnišču delujejo že od leta 2015.
Škofija Murska Sobota je javnost obvestila, da je razlog za odhod minoritov iz župnije Turnišče nepričakovano zmanjšanje števila minoritov.
Provincialni minister p. Milan Kos je Škofijo Murska Sobota obvestil, da je od leta 2015 do danes v provinci 11 patrov manj, provinca pa več ne more zagotoviti patrov, da bi lahko dobro nadaljevali pastoralno delo.
Številni so svoje nezadovoljstvo in razočaranje nad neizbežno usodo minoritov izrazili tudi na spletu s podpisom peticije za obstoj patrov v župniji Turnišče.
»Odhod patrov minoritov iz župnije Turnišče je zame in za mnoge zelo težek in boleč«
Murskosoboški škof Peter Štumpf je sedaj naslovil nastale razmere v župniji Turnišče v sporočilu, ki ga objavljamo v celoti:
»Odhod patrov minoritov iz župnije Turnišče je zame in za mnoge zelo težek in boleč.
Pred osmimi leti sem jih zaprosil, da bi prišli v soboško škofijo. Zakaj prav oni? Zato, ker jih cenim kot zelo preproste, skromne in predane duhovnike Bogu in Cerkvi. V sebi resnično gojijo duha sv. Frančiška.
Že takrat je bila moja prošnja, da bi prišli v Turnišče, zanje veliko 'kadrovsko breme'. V upanju, da bo nekako šlo, so vseeno prišli. Pri tem je bila sklenjena pogodba med škofijo Murska Sobota in Slovensko minoritsko provinco za dvajset let, z možnostjo prekinitve.
Na žalost pa je njihova provinca v teh zadnjih letih utrpela velike personalne izgube. Zaradi tega se je vodstvo province odločilo, da njihovi trije člani zapustijo Turnišče. To je nepreklicna odločitev vodstva, saj gre za preživetje njihovega reda v Sloveniji, kar pomeni osredinjanje na prvotno karizmo sv. Frančiška: življenje v samostanu po njihovih redovnih pravilih.
Kot krajevni škof sem dolžan to upoštevati in spoštovati in nimam nobenih pravnih kompetenc in moči, da bi vplival na njihove odločitve. Ker so papeško pravna družba, krajevni škof ni njihov ordinarij, temveč je to provincialni minister. Krajevni škof je zakoniti ordinarij samo svojim, se pravi škofijskim duhovnikom in še to samo tistim, ki so pravilno pravno inkardinirani v njegovo škofijo.
V izrednih primerih krajevni škof lahko sicer povabi v svojo škofijo na kakšno župnijo katerekoli redovne duhovnike, če mu primanjkuje škofijskih duhovnikov ali iz kakšnih drugih upravičenih pastoralnih razlogov – tako kot sem pred osmimi leti povabil v soboško škofijo patre minorite.
Če redovniki, v tem primeru patri minoriti, nimajo od kod vzeti duhovnikov, da bi prišli ali ostali v škofiji, si mora škof pomagati sam. Pred nekaj leti so salezijanci zaradi podobnih razlogov zapustili Dokležovje, Kapelo in Radence. Vse govorice in pisanja, da sem za odhod patrov iz Turnišča kriv jaz in drugi duhovniki, pomenijo lažnivo obrekovanje.
Duhovnika za Turnišče bom moral vzeti neki župniji v soboški škofiji, ki bo prav tako kot je sedaj turniška vsa ogorčena, užaloščena, prizadeta in jezna. In tako se bo ponovil krog sovraštva, ki se bo še bolj razširil med nami. In v interesu nekaterih je, da se v Cerkvi dela razdor. Imajo svoje računice in tokrat so turniški farani njihova žrtev.
Če zanemarim vso gnojnico, ki se poliva po meni tudi sedaj zaradi razmer v turniški župniji ter tudi številne grožnje in podla obrekovanja, moram opozoriti, da se pri vsem tem najbolj omadežuje osebnost Boga, nebeške Matere Marije in romarsko svetišče.
Dolžnost vseh v Turnišču, tudi patrov minoritov, je, da ublažijo veliko duhovno škodo, ki je že nastala, in da preprečijo nadaljnje delitve, zmerjanje in sovraštvo, ki močno grozijo turniški župniji in nadaljnjemu romarskemu dogajanju.
Vsi, prav vsi se v turniški župniji morajo vprašati: Kaj bodo naredili, da bo novi župnik sploh lahko prišel v župnijo, kako ga bo župnija sprejela in kako mu bo pomagala?
V teh težkih trenutkih sem v molitvi z vsemi, ki trpijo zaradi sovraštva in ran delitve.
Marija Vnebovzeta naj daje svojo pomoč.«
