Populacija se je v zadnjih letih povečala, zato načrtujejo tudi povečanje odstrela.
V zadnjih letih so se na območju Pomurja namnožili šakali, v zadnjem obdobju pa ogrožajo predvsem srnjad, drugo divjad in drobnico.
Gre za mrhovinarje in plenilce, ki jih po življenjskem slogu lahko primerjamo z ameriškim kojotom.
Z dolgimi nogami in ukrivljenimi pasjimi zobmi so prilagojeni za lov majhnih sesalcev, ptičev in plazilcev ter presenetljivo dobro opremljeni za življenje v našem okolju.
Na območju Slovenije se pojavljajo od sredine 1980-ih let.
Lansko leto dve škodi na domačih živali, vedno večji vpliv na srnjad
V zadnjih štirih letih so na območju Pomurja obravnavali sedem primerov škode na domačih živali, kjer je povzročitelj bil šakal.
V letu 2021 dva primera, škoda je znašala 251,50 evra, v letu 2022 dva primera, škoda je znašala 130 evrov, v letu 2023 en primer, škoda je znašala 80 evrov, lansko leto pa dva primera, škoda je znašala 453 evrov.
V zadnjem času imajo na srnjad na območju pomurskega upravljavskega območja šakali vedno večji vpliv.
V zadnjih letih vse več odstrelov
Iz dvoletnega načrta Pomurskega lovsko upravljavskega območja je razvidno, da je v letu 2020-2022 znašal skupni odstrel v Pomurju 21 šakalov, kar pomeni 75-odstotno realizacijo.
Odstrel ni potrjeval hitre rasti populacije, v zadnjih dveh letih, ko pa so načrtovali odstrel 24 šakalov, pa je bil ta presežen.
Skupno so v zadnjih dveh letih odstrelili kar 46 šakalov. Prostorska razporeditev odvzema kaže na verjetnejšo prisotnost vrste v loviščih ob madžarski meji.
Populacija narašča in se prostorsko širi
Na Zavodu za gozdove Slovenije, območna enota Murska Sobota, ocenjujejo, da je populacija šakala v ugodnem stanju, v zadnjih letih pa kljub večjemu odstrelu narašča in se prostorsko širi.
Širjenje se odraža tudi v povečanem obsegu neželenih vplivov, zlasti poboj srnjadi in rejnih/domačih živali.
V letih 2025 in 2026 načrtujejo odstrel skupno 150 šakalov. Načrta sicer ni treba dosegati, presega pa se ga lahko za 50 odstotkov.
