V Mariboru predstavili projekt GROWingChange, v Pomurju nastaja park opraševalcev.
Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je bila danes strateška delavnica v okviru čezmejnega projekta GROWingChange, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo.
Namen projekta je vzpostavitev klimatskih parkov in vrtov, ki bodo prispevali k ozaveščanju o podnebnih spremembah ter varovanju biotske raznovrstnosti.
Zelene površine približati urbanim okoljem
Projekt predvideva šest klimatskih vrtov in parkov – štiri v Sloveniji in dva v Avstriji. Eden izmed njih bo tudi park opraševalcev v Puconcih, ki ga pripravljajo skupaj z društvom Čmrljica.
»Projekt je financiran v sklopu Interreg Slovenija–Avstrija. Gre za ustanovitev zelenih površin, klimatskih parkov in vrtov, ki bodo pomagali skupnostim razumeti podnebne spremembe, se seznaniti z dobrimi praksami in prispevati k večji odpornosti okolja,« je pojasnila Nina Šajna, profesorica ekonomije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter projektna partnerica.
Dodala je, da bodo ti prostori omogočili izobraževanje in hkrati prispevali k varovanju biotske raznovrstnosti.
»Samo zaščitena območja niso dovolj – zelene površine moramo približati tudi urbanim in kmetijskim okoljem.«
Ozaveščanje o pomenu opraševalcev
V Puconcih bo nastal park opraševalcev.
»Namen parka je ozaveščanje o pomenu opraševalcev, njihovi pestrosti in ogroženosti ter predstavitev ukrepov, s katerimi jih lahko varujemo,« je poudarila Mojca Pibernik iz društva Čmrljica.
V parku bodo pisani travnik, sadovnjak, zeliščni vrt in gnezdilnice za čebele samotarke in čmrlje.
»V Sloveniji poznamo skoraj 600 vrst divjih opraševalcev, medtem ko je medonosna kranjska čebela le ena izmed njih. V tem parku bodo sobivali tako divji opraševalci kot čebele,« je dodala.
Vpetost v lokalno okolje
Pomemben vidik projekta so tudi lokalne skupnosti. Jožek Špilak, direktor Zavoda občine Puconci, je ob tem dejal:
»Pomurje je regija intenzivnega kmetijstva, zato klimatski park v Puconcih predstavlja smer v sonaravnosti in sobivanju človeka z naravo.
V nekdanji stari šoli bomo uredili prostor, kjer bodo opraševalci našli svoje mesto pod soncem in kjer bomo pokazali, da so pomemben del naše biodiverzitete.«
Dogodek je potekal v sklopu II. strateške delavnice, kjer so strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije predstavili napredek projekta ter primere dobrih praks iz Ljubljane in drugih mest.
Partnerji poudarjajo, da bodo klimatski vrtovi in parki služili kot učne postaje za otroke in odrasle, hkrati pa izboljšali kakovost življenja v lokalnem okolju.