Če bi imeli namakalne sisteme, za dež ne bi bilo treba moliti, in kot opozarja Franc Režonja iz KGZS Murska Sobota, možnosti za namakanje v Pomurju so.
Suša je dosegla nivo naravne katastrofe, kmetom, ki so že pred časom naredili namakalne sisteme, pa se smeji. V Pomurju je namakalnih sistemov le za peščico, le malo stran, na območju Ormoža pa je danes pod namakalnimi sistemi že 720 hektarjev kmetijskih zemljišč. Tudi tu ni šlo mimo birokracije, saj je za izgradnjo namakalnega sistema Ormož–Velika Nedelja bilo potrebnih 5 let. A kljub temu - da se! Zakaj torej tovrstnega sistema nimamo v Pomurju, smo vprašali Franca Režonjo, direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.
Nekaj besed o namakalnih sistemih v Pomurju - kakšno je stanje, zakaj oziroma kje se zatika?
V pomurski regiji v kmetijstvu obstaja nekaj namakalnih sistemov in tisti, ki obstajajo, korektno funkcionirajo. Res pa je, da se velikokrat zatika pri ljudeh. Zatika se največkrat pri organizaciji in administraciji določenega dela. Ko se pogovarjamo o namakalnih sistemih moramo imeti v mislih že obstoječe sisteme, ki so bili zgrajeni z namenom namakanja, v eni smeri z namenom odvodnjavanja, po drugi pa za namakanje. Problem pa nastane, ko bi želeli namakati pa ta sistem nima vode, torej so neuporabni. Mura je tista reka, ki ima dovolj akumulacije vode, oziroma, ki ima dovolj vode v sušnih mesecih. Med KGZS in Ministrstvom za kmetijstvo in okolje potekajo pogovori, da bi zgodbo na nivoju regije, torej Pomurja, pripravili tako daleč, da bi tako levo in desno stran reke Mure lahko namakali.
Namakalni sistem. Če bi ga imeli, kot ste rekli, da bi izkoriščali reko Muro na ravni Pomurske regije, kaj bi to pomenilo za našo regijo?
Pomeni, da bi se pridelek dvignil, potencialno tudi bruto družbeni produkt, po drugi strani pa bi država potrebovala manj sredstev za sanacijo teh problemov. Za namakalni sistem je potrebno razviti konkreten program. Niso vse poljščine primerne za namakanje in niso vsa območja oziroma tla primerna za namakanje. Pri 40 stopinjah je nemogoče namakati, sploh pa ni mogoče namakati na tleh katera so v okolici Murske Sobote, Turnišča, Beltinec pa tudi v drugih krajih kjer prevladuje taka prodnata struktura tal, torej šoder in pesek, ki se segreje tudi do 50 stopinj. To je prevelika temperatura, ki onemogoča namakanje. Res pa je, da namakanje potrebujemo, res je tudi, da je namakanje rešitev v veliki meri, ne pa na vseh površinah in ne na vseh poljščinah.
Kakšne so bile lanskoletne škode, ki jo je povzročila suša in kaj se ocenjuje letos? Če damo to na tehtnico, zakaj država ne premisli preden se suša sploh zgodi in pomaga v preventivi?
Največja suša je letos ravno na tistih površinah, kjer smo prav letos imeli največji vodostaj vode. To so predvsem ogrožena plitka tla, predvsem poljščine, na površini več kot 28 tisoč hektarjev. V zadnjem času govorimo tudi o veliki škodi, ki se bo, če se bo to nadaljevalo, pojavljala tudi pri trajnih nasadih.To so ogromne škode - od mene bi bilo nekorektno, da bi danes govoril v številkah, ker ne vemo kako dolgo bo suša še trajala, vsak dan vidimo, da se to območje še povečuje, vsak dan vidimo, da se stopnja poškodovanih kultur povečuje in ne vemo kje se bo končalo. Naša obveza do kmeta, tj. uporabnikom naših storitev je, da maksimalno pomagamo, kar strokovne službe že počnejo, saj vsakodnevno komuniciramo z ljudmi na terenu, prav tako smo naredili prve predocene suše in jih posredovali vsem lokalnim skupnostim tj. občinam, ki pa so po zakonu o elementarju dolžne škodo po suši javiti Ministrstvu za obrambo, ki je po tem istem zakonu dolžno postopke izvesti. Ko se bo to zgodilo, lahko računamo, da smo dosegli tri promile stopnje poškodovanosti. Takrat se razglasi elementarna nesreča. Po mojem osebnem prepričanju je to bilo že doseženo.
Katere poljščine so najbolj prizadete, kje je tisti pridelek, ki je najbolj zdesetkan in kateri so ti trajni nasadi, ki so v nevarnosti, če bo še naprej takšna vročina?
Kar se tiče poljščin, so najbolj poškodovane tako koruza za zrnje kot za silažo, sledijo oljne buče. Vemo, da je ker nekaj povrtnin na prostem, ki so prav tako v velikem delu prizadete, prav tako travinja in trajni nasadi, kamor spadajo sadovnjaki in vinogradi.
Zadnje dni smo slišali, da koruza ni za Pomurje, kaj to pomeni?
To največkrat govorijo tisti, ki ne živijo v Pomurju in niso odvisni od koruze. Mi ki se ukvarjamo s kmetijsko dejavnostjo točno vemo, da je za lastno preživetje, kot za preživetje naroda, če govorimo o samooskrbi, potrebno pridelati toliko beljakovin, škrobne vrednosti in koruza je definitivno sestavni del tega. Prepričani smo, da bo koruza še v bodoče ostala na naših njivah. V strokovnih službah se v navezi s kmeti ukvarjajo z določenimi alternativnimi kulturami. Prav v ta namen predlagamo ministrstvu in našemu ustanovitelju, da v Pomurju čim prej ustanovimo kompetenčni center v Murski Soboti, ki ima predvsem nalogo prilagoditve na podnebne spremembe.
Preberite še: Suša postala stalnica, minister Židan ni optimističen
