Biosferni rezervat Mura-Drava-Donava že letos v čakalnico Unesca
Slovenija namerava še letos pri Unescovem programu Človek in biosfera vložiti pobudo za razglasitev slovenskega dela biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava, ki bo te tri reke v petih državah povezal v eno najpomembnejših naravovarstvenih območij Evrope. Kdaj bo vloga pripravljena, na okoljskem ministrstvu še ne želijo napovedati.
Varovano območje na Muri dobilo zeleno luč
Čezmejni biosferni rezervat Mura-Drava-Donava postopoma nastaja že od leta 2011, ko so okoljski ministri Avstrije, Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Srbije v Budimpešti podpisali deklaracijo o njegovi ustanovitvi.
Že julija 2012 sta Madžarska in Hrvaška pri Unescu dosegli razglasitev svojega dela rezervata ob Muri in Dravi, ki se razprostira na 630.000 hektarih. Razglasitev srbskega dela rezervata je v postopku, slovenski in avstrijski del pa v pripravi. Pri nas so priprave prav v zadnjem času dobile pospešek, saj je okoljsko ministrstvo pripravilo že dva sestanka z župani obmurskih občin, pišejo v Delu.
Rezervat večja priložnost kot gradnja elektrarn
Ker hkrati s pripravami na razglasitev rezervata potekajo tudi postopki za umestitev prve hidroelektrarne, ki naj bi jo Dravske elektrarne zgradile na Muri v Hrastju - Moti, nas je zanimalo, ali sta oba projekta na isti reki sploh združljiva.
"Biosferna območja spodbujajo trajnostno rabo naravnih dobrin na način, ki ohranja ali izboljšuje lokalne naravne in družbene značilnosti in služi lokalnemu prebivalstvu. Status biosferno območje pa je odvisen od stanja ohranjene narave in gospodarskih dejavnosti, ki na tem gradijo," so previdno odgovorili na ministrstvu.
Veliko bolj neposreden je bil župan občine Velika Polana Damjan Jaklin: "V razglasitvi rezervata in trajnostnem razvoju okolju prijaznega turizma, kmetijstva in drugih dejavnosti ob Muri vidim veliko več kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih možnosti za lokalne skupnosti in ljudi ob reki kot pa v gradnji elektrarn. Gradnja elektrarn pa bo kratkoročno prinesla nekaj koristi nekaterim podjetjem, a ne nujno lokalnim, sicer pa dolgoročno elektrarne za ljudi ob Muri ne bodo pomenile ne povečane možnosti zaposlovanja ne energetske samopreskrbe ali česa podobnega".
Čezmejni biosferni rezervat v korist narave in ljudi
Spodnji tokovi rek Drave in Mure in z njimi povezani deli Donave, ki se vijejo skozi Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Srbijo in Slovenijo, predstavljajo eno od najbolj ekološko pomembnih evropskih rečnih območij, tako imenovano “Evropsko Amazonko”. Čezmejni UNESCO Biosferni rezervat, ki bo združil več kot 10 posameznih zavarovanih področij v regiji Mura-Drava-Donava, bo skupen rečni ekosistem upravljal na trajnosten način, ki bo spodbujal gospodarski razvoj regije.
Damjan Jaklin: Priložnosti moramo iskati v naravnem okolju
Po besedah Jaklina bodo elektrarne električno energijo prodajale v sistem, ustvarjale bodo dobičke, od katerih pa tukajšnji ljudje razen dela koncesnine ne bodo imeli ničesar. "Trajnostni razvoj dejavnosti v biosfernem rezervatu pa bi, nasprotno, prinesel občutno več delovnih mest in možnosti črpanja evropskih sredstev za tukajšnje lokalne skupnosti. V tem vidim veliko priložnost," je dejal župan.
Pet držav, 800.000 ha
V Unescov program Človek in biosfera je vključenih že 631 biosfernih rezervatov v 119 državah. Štirinajst med njimi je čezmejnih, od tega deset med dvema in štirje med tremi državami. Biosferni rezervat Mura-Drava-Donava bo tako, ko bo razglašen v celoti, prvi, ki bo povezoval pet držav. »Evropska Amazonka,« kot imenujejo nastajajoče največje povezano varovano območje rečnega in obrečnega sveta v Evropi, bo nepretrgano povezan na dolžini 700 kilometrov in se bo raztezal na okrog 800.000 hektarih površin z različnim statusom in stopnjo varovanja.
V Sloveniji imamo razglašena tri biosferna območja: Julijske Alpe (2003), Kras (2004) in Kozjansko s Posoteljem (2010).