Pust razkriva več, kot si mislimo.
Pustni običaji v Pomurju imajo korenine v predkrščanskih časih, danes pa poleg veselja prinašajo tudi družbeno kritiko.
O njihovem izvoru in pomenu je spregovoril etnolog Boštjan Rous.
Pust je čas mask, norčij in šemljenja. V Pomurju ta običaj poznamo pod različnimi imeni: fašenk, fašček ali preprosto pust.
Kot poudarja Rous, raznolikost poimenovanj odraža bogato zgodovino prostora.
»Različni vplivi držav, v katerih smo živeli, so prinesli tudi jezikovne vplive. Zato imamo več poimenovanj,« pojasnjuje Rous.
A po njegovem mnenju ime niti ni ključno, pomembnejša je vsebina običaja.
Poganski izvor
Čeprav danes pust povezujemo predvsem z zabavo, ima veliko starejše korenine.
»Izvira iz predkrščanskih poganskih časov. Ljudje so se bali, da sonce ugaša, da se življenje ne bo vrnilo. S šemljenjem so preganjali demone in zimo,« razlaga Rous.
Kasneje je običaj prevzelo krščanstvo, a odnos cerkve do šemljenja ni bil vedno naklonjen. Pust je namreč pogosto prinašal tudi razpuščenost in vedenje, ki ni sodilo v cerkvene okvirje.
Strašljive maske in temna preteklost
Nekatere pustne maske, denimo kurenti, so še danes strašljive. A nekoč naj bi bile še bolj.
»Radi pravimo, da so kurenti prijazne maske. Pa nekoč ni bilo tako. Znali so tudi koga ‘pospraviti’. Če si bil oblečen v kurenta, ti nihče ni mogel nič,« opozarja Rous.
Maske so ljudem omogočale anonimnost.
Pod njihovo krinko so si lahko privoščili marsikaj – tudi poravnavo osebnih zamer. Ostalina tega časa je morda v tem, da tradicionalne maske še danes ne govorijo.
Gambela
Posebnost Prekmurja je tudi maska gambela. To je visoka, s cunjami obdana figura z dolgim vratom, ki divja po vasi.
Po besedah Rousa gambela simbolizira kaos. Nemir v naravi in družbi v času, ko se zima poslavlja, pomlad pa še ni povsem prevzela oblasti.
»Nekdo, ki jo prvič vidi, ne ve, ali je to žirafa ali kakšna nenavadna prikazen z dolgim vratom, ovita v cunje. Ta maska divja po vasi, po prizorišču, kjer koli se pojavi, in s svojim nemirnim gibanjem ponazarja kaos. Kaos v naravi in kaos v družbi. Se pravi, ta predpostni čas, ko se narava počasi začne prebujati, ko demoni ne vedo, kam naj gredo in tako naprej. Skratka, vedno neko povezavo najdemo,« pojasni.
Pust tako odraža prehodno obdobje, ko se svet za trenutek obrne na glavo.
Svoboda pod masko
Pust je imel tudi sprostitveno funkcijo. Ljudje so lahko za en dan postali nekdo drug.
V preteklosti so se v Prekmurju pogosto šemili v Rome. »Želeli so si njihove svobode in sproščenosti,« pravi Rous. Danes pa opazimo drugačne trende, sodobne maske pogosto odražajo aktualne družbene želje, ideale ali stereotipe.
Otroci še vedno izbirajo kostume, ki predstavljajo to, kar si želijo postati. Ta želja po preobrazbi ostaja ena temeljnih značilnosti pusta.
Od hiše do hiše, nekoč in danes
Nekoč so otroci hodili od hiše do hiše, peli in prosili za dobrote, kot so krompir, jabolka ali druge pridelke. Denar ni bil v ospredju.
Danes takšne podobe skoraj ne srečamo več.
Pustovanje se seli na organizirane karnevale in prireditve v dvoranah ali na prostem. »Vse bolj postaja karnevalska zgodba,« ugotavlja Rous.
Maske kot kritika politike
Pust pa ni le dediščina preteklosti. V sodobnem času je postal tudi prostor družbene kritike.
Na karnevalih pogosto vidimo maske politikov ali aktualnih družbenih pojavov. To je čas, ko si ljudje pod krinko lahko privoščijo več, povedo, kar si morda sicer ne bi upali.
»Maske bodo vedno ostale, takšne ali drugačne,« sklene Rous.
