Pust nekoč in danes: Kako so rajali pred skoraj 90 leti?

Pust nekoč se v nekaterih pogledih razlikuje od pusta danes. To je lepo vidno na objavah Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, ki objavlja zgodovinske fotografije različnih avtohtonih pustnih likov, ob njih pa zapise in primerjavo zgodovine z današnjimi časi.

Koranti in rusa

Avgusta 1939 sta folklorist France Marolt in gledališki režiser Fran Žižek na Veliki festival narodnih običajev pripeljala tradicionalne pustne maske in jih tako prvič predstavila širši javnosti. Na festival so prišli koranti, hudič, orači, medved, rusa in piceki iz Markovec ter plesači, orači in rusa iz Lancove vasi.

Na objavljenih dveh fotografijah lahko vidimo koranta iz leta 1939 in ruso iz leta 1939.

Orači in pokači

Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice zbujajo pozornost zaradi števila in raznovrstnosti tradicionalnih pustnih mask, ki so do druge polovice prejšnjega stoletja nastopale na pustni ponedeljek in torek, imenovana tudi mali in veliki fašenk, zapišejo v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož.

Konec 19. stoletja je bilo zapisano, da se jih je v ponedeljek pokazalo malo, glavni je bil torek, ko so nastopile vse maškare: krošnjarji, jahači, orači, gambele, ploharji, koranti in drugi liki.

Prihod pusta so napovedovali nekaj dni prej s pokanjem z biči in z večernim zvonjenjem s kurentovimi zvonci. 

Na prvi spodnji fotografiji so pustni orači s Ptujskega polja. To je najstarejša poznana upodobitev tradicionalnih pustnih mask, objavljena v Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Steiermark leta 1890.

Pustni orači z obrednim oranjem in sejanjem na kmečkem dvorišču želijo dobro letino. Skupino sestavljajo pokač, pobirač, dva ali trije pari konjičev, plužar in nekaj korantov. 

Na kmečkem dvorišču zaorjejo simbolično brazdo in posejejo seme za debelo repo, dobro letino na polju:. Pokač s pokanjem oznani prihod skupine, konjiči vlečejo plug, korant pluži, spremljevalni koranti skačejo in zganjajo hrup z zvonci, pobirač pa poseje seme in pobere darove za opravljeno delo. 

Skupine oračev so si podobne po številu in nalogah likov, razlikujejo pa se po videzu.

Na spodnjih dveh fotografijah Orači iz Markovcev leta 1965 na Kurentovanju in Orači iz Okiča leta 2009.

Dornavski cigani

Dornavski cigani so že nekaj desetletij del pustnega dogajanja na Ptujskem. V pisanih oblačilih nastopajo v skupinah kot prodajalci predmetov vprašljive kvalitete in sumljivega izvora, brusilci nožev, vedeževalci usode in podobno.

Ciganske »družine« se prevažajo na vozovih, ki jih vlečejo konji ali traktorji. Številni, tako odrasli kot otroci, kadijo cigarete in pipe. Pogosto jih spremljajo muzikantje.

Ploharji iz Cirkovec

Vlečenje ploha se je do danes ohranilo samo v Cirkovcah na Dravskem polju, so zapisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož.

Fantje so priredili vleko ploha, ko se v predpustnem času ni omožilo nobeno dekle iz vasi. Na čelu svatovskega sprevoda so muzikant in drug z družico. Sledijo trije pari deklet, ki vlečejo ploh.

Na njem sedi na stolu Hanzek, slamnata lutka ženina. Zadaj stopajo nevesta, črne babe in holcarji. Slednji žagajo kose ploha in jih delijo dekletom z željo, da bi čim prej dobile moža.

Spodnja fotografija je iz leta 2006.

Pernati koranti

Pernati koranti s Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric imajo namesto ušes puranje ali gosje peruti in slamnate rogove, ovite z usnjem in okrašene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami.

Na prvi fotografiji Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož je Pernati korant leta 1968 na Ptujskem polju.

Medved

Z medvedom in gonjačem se srečamo na Ptujskem polju. Njun izvor ni znan, najbrž pa predstavljata medveda in gonjača, ki sta nekoč hodila in zabavala ljudi po vaseh, pojasnjujejo v muzeju. 

Poznamo dvoje različic medvedov. Prvi imajo hlače in jopič iz vrečevine, natlačene s senom. Novejši so medvedi, ki imajo hlače, jopič in glavo iz ovčjega kožuha. 

Gonjač in pobirač sta po navadi oblečena v cigana. Hodijo od hiše do hiše, kjer medved pleše in uganja norčije.

Spodnja fotografija je iz leta 2019.

Baba nosi deda

Priljubljen lik baba nosi deda ali ded nosi babo je znan v številnih evropskih državah. Povezujemo ga z likom starca ali starke, maskami, ki predstavljajo duhove prednikov. 

Spodnja fotografija je iz leta 2008.

Jürek in Rabolj

V 19. stoletju so bili priljubljeni spomladanski obhodi Zelenega Jurija, v zelenje ali bršljan odetega fanta. Zeleni Jurij je prinašal rodovitnost, bil zaščitnik konj in živine ter ščitil pred kačami. 

Nato je šega prešla v pozabo, dokler je niso v začetku 80-ih 20. stoletja v Halozah ponovno obudili k življenju kot haloškega Jüreka, so zapisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož. 

Današnji jurači nastopajo v pustnem času. Skupino sestavljajo Jürek, Rabolj, ki predstavlja zimo, plesni pari, muzikantje in pobirač. 

Skupina pride na dvorišče, kjer se Jürek in Rabolj spopadeta. Rabolj je poražen in pregnan iz dežele. Vsi prisotni se tega razveselijo, zaigrajo in poskočno zaplešejo. Po končanem nastopu prejmejo od domačih darila.