Po napadu v šolskem okolju se pri mladih pogosto pojavijo strah, nezaupanje in občutek, da niso več varni. Posledice so lahko dolgotrajne.
Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota je v zadnjih dneh prišlo do resnega varnostnega incidenta, ko je 15-letni dijak z nožem napadel dijakinjo četrtega letnika.
Po doslej znanih informacijah motiv za dejanje še ni znan, prav tako ni potrjeno, ali sta se vpletena med seboj poznala. Zaradi varovanja osebnih podatkov policija in šola o podrobnostih dogodka ne razkrivata dodatnih informacij.
Preiskovalni sodnik je zoper osumljenega odredil 30-dnevni pripor, kriminalisti pa obravnavajo sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Dogodek je pretresel šolsko skupnost in sprožil vprašanja o duševnem zdravju mladostnikov ter varnosti v šolah. Strokovne službe so bile po incidentu vključene v nudenje pomoči dijakom in zaposlenim.
O tem, kaj se lahko dogaja v psihi mladostnika, ki poseže po tako skrajnem dejanju, ter kakšne posledice ima tak dogodek za žrtve in okolico, smo se pogovarjali s psihologinjo Laro Delić.
Motivi pogosto niso znani in jih ni mogoče poenostavljati
Psihologinja Lara Delić je pojasnila, da je pri obravnavi takšnih primerov potrebna velika previdnost.
»Kolikor je meni znano, motiv v tem primeru ni znan, prav tako ni jasno, ali sta se mladostnika sploh poznala,« je povedala in dodala, da bi bilo strokovno neustrezno sklepati o razlogih brez preverjenih dejstev.
Ob tem je poudarila, da so tovrstna nasilna dejanja med mladimi redka in ne predstavljajo splošnega vedenjskega vzorca mladostnikov.
»Mladostništvo je obdobje intenzivnega čustvenega razvoja, zato je značilno, da so v tem obdobju močni impulzi, samoregulacija pa je nizka oziroma se še razvija.
V posameznih primerih lahko k takim skrajnim dejanjem prispevajo osebne stiske, občutki nemoči, jeza in druga intenzivna čustva, notranje preobremenjenosti in konflikti oziroma kombinacija teh dejavnikov,« je povedala Delić.
Pojasnila je, da takšnih dejanj ni mogoče pojasniti z enim samim dejavnikom oziroma jih ne smemo posploševati na vse mlade.
Družbena omrežja niso samostojen sprožilec nasilja
V pogovoru se je dotaknila tudi vpliva družbenih omrežij in nasilnih vsebin. Pojasnila je, da sama izpostavljenost takim vsebinam ne sproži nasilja.
»Podobno kot pri videoigrah ali filmih z nasilnimi prizori lahko to vpliva na večjo impulzivnost in potrebo po hitrih odzivih, ne more pa biti edini vzrok za nasilno dejanje,« je dejala in dodala, da mora biti vedno prisotna kombinacija več dejavnikov.
Travme žrtev in očividcev so lahko dolgotrajne
Psihologinja je opozorila tudi na posledice za žrtve in dijake, ki so bili dogodku priča.
»V takšnih trenutkih se sproži preživetveni instinkt, odzivi pa so lahko zelo različni - od popolne blokade do močne potrebe po samozaščiti,« je pojasnila.
Po dogodku se lahko pojavijo strah, tesnoba in občutek zmanjšane varnosti, zato je vloga strokovnjakov ključna pri predelavi travme.
Delić je poudarila, da so lahko posledice tudi dolgoročne in vplivajo na posameznikovo funkcioniranje kasneje v življenju.
Želja po več strokovni pomoči v šolah
Izpostavila je še vprašanje kadrovske opremljenosti šol. Povedala je, da se razmere razlikujejo od šole do šole, sama pa bi si želela več dostopnih strokovnjakov, zlasti za mlade iz materialno bolj ogroženih okolij.
»Takšna podpora bi morala biti hitrejša, pogostejša in bolj dosegljiva,« je poudarila psihologinja.
