Podnebne spremembe lahko že čutimo in niso znanstvena fantastika, zato se je moramo prilagoditi neizogibnim posledicam.
O podnebnih spremembah velikokrat razmišljamo kot o pojavu, ki se bo zgodil v daljni prihodnosti. A se bolj ne bi mogli motiti, opozarja meteorologinja Lučka Kajfež Bogataj: »Višje temperature ozračja, oceanov in tal, spremenjeni padavinski vzorci in pogostejše ter močnejše vremenske ujme so že danes ne le izmerjene, ampak tudi že kažejo svoje gospodarske in družbene posledice.«
Pogostejši vročinski valovi velik stres za rastline
Vpliv podnebnih sprememb tudi v Pomurju za enkrat najbolj čuti kmetijstvo. »Gre ne le za vse pogostejše suše, temveč tudi za spremenjene vremenske vzorce, ki vplivajo na agrotehniška opravila. Pogostejši so vročinski valovi, ki so velik stres za rastline, četudi jih namakamo,« pojasnjuje Kajfež Bogatajeva in nadaljuje: »Hidrološke suše so že pogostejše in ko sovpadejo še z obdobji visokih temperatur dobimo tudi kmetijsko sušo. Raziskave vodnega primanjkljaja kažejo, da se vzorec suš in njihovega trajanja spreminja.« V zadnjih 50-ih letih je namreč suša prizadela kmetijske rastline v Sloveniji petnajstkrat, od tega kar šestkrat v zadnjih desetih letih.
Ogrevanje ozračja sicer pozitivno za turistično sezono
Za kmetijstvo so vplivi podnebnih sprememb bolj kot ne negativni, turizem pa bi morda imel z ogrevanjem podnebja tudi nekaj pozitivnih učinkov: »Daljša bo turistična sezona, pa tudi poleti bo vse več ljudi iskalo možnosti ohladitve ob vodah in bazenih. Na dolgi rok pa se bodo pojavile tudi negativne plati, zlasti vremenski ekstremi lahko ogrozijo tako objekte kot varnost turistov.« Na vplive podnebnih sprememb pa so dovzetne vse gospodarske dejavnosti, še zlasti energetika. Ob sušah se namreč proizvede manj hidroelektrične energije.
Prilagoditi se moramo neizogibnim posledicam
Po besedah Kajfež Bogatajeve zahteva ukrepanje glede podnebnih sprememb dve vrsti reagiranja. Poleg zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je za blaženje podnebnih sprememb je nujno tudi, da se prilagodimo neizogibnim posledicam: »Namen prilagajanja je, da se zmanjšajo tveganja in škoda zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Pri procesu prilagajanja bo potrebno minimizirati negativne vplive in izkoristiti pozitivne vplive.«
Bolj ranljivi tudi ljudje
Zaradi podnebnih sprememb smo bolj ranljivi tudi ljudje, zaradi česar se moramo po besedah meteorologinje pripraviti na vremensko burnejše čase in se predvsem učiti iz preteklih izkušenj s poplavami, sušo in drugimi naravnimi nesrečami.
