Pomurje je tudi napadla jesenska športna evforija – nabiranje gob.
Družbena omrežja so zapolnjena z različnimi gobjimi trofejami, ki jih navdušenci vneto iščejo po gozdovih, nekateri celo menijo, da gre za »najboljšo gobarsko sezono zadnjih let«. Zagotovo pri rasti pripomore letošnji septembrski dež, vendar pa imajo izkušeni gobarji še eno skrivnost – menijo, da je moč najti največ gob ravno ob polni luni ali kot jo imenujejo »gobja polna luna«, ki se bo letos razpočila 5. oktobra.
Resničnost »gobje polne lune«
Ker nas je zanimala resničnost »gobje polne lune«, so se kolegi iz Mariborinfo.com obrnili na Slavka Šeroda, predsednika Gobarskega društva Lisička Maribor, ki jim je pojasnil, da je »pojavljanje gob nedvomno pogojeno z vremenskimi razmerami, vendar samo padavine in vreme niso zadosten pogoj za dobre gobje letine.
»Pred leti so v Mikološki zvezi Slovenije (krovni organizaciji vseh slovenskih gobarskih/mikoloških društev) naredili anketo, iz katere je razvidno, kako večina ljudi verjame v vpliv lune,« nadaljuje Slavko, vendar pa opozarja, da se vsako leto ponovi krog rasti gob s tipičnimi mejniki. Od pričetka rasti zgodnje marčne polževke, z nadaljevanjem aprilskih smrčkov, nadaljuje se z navadnimi lisičkami in poletnimi gobani, ki pričnejo prvo poletno rast, nato pa ji sledi obdobje poletnega mirovanja zaradi vročine in suše. Ob izdatnejših padavinah in ohladitvi se prične optimalna rast – obdobje jesenske rasti, po odpadanju listja in pojavu zmrzali pa zrastejo le redke vrste gob.
»Opisani krog se v našem okolju ponovi vsako leto, razlike so le v količinah gob. Redko kdaj kakšne od opisanih vrst ni. Dobre gobje letine se pojavijo približno na od pet do sedem let, izjemne gobje letine pa so redek pojav na od 12 do 15 ali več let,« pojasnjuje predsednik gobarskega društva.
Rekreativni gobarji naj ne pozabijo na gobarski kodeks
Šerod svetuje rekreativnim nabiralcem, naj nabirajo glive po zakonskih predpisih, povzročajo ob tem minimalno škodo, se izogibajo premikanju odpadlega lesa v gozdu, poskusijo določiti čim več vrst na licu mesta brez nepotrebnega odtujevanja iz gozda, predelom z redkimi primerki posvetijo posebno pozornost, premladim primerkom dajo čas za dozoritev in v lastniških gozdovih obvestijo lastnika o svojem namenu.
»Po Zakonu o gozdovih je raba gozda skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov in je dovoljena tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.). Lastnik gozda mora, dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. Predpisi, kot je Pravilnik o varstvu gozdov, pa koriščenje gozdnih dobrin regulirajo,« opozarja strokovnjak na področju gob.
Zavedati se morajo, da so nekatere glive zelo strupene, strupene ali neužitne in lahko povzročijo hude zastrupitve, zato naj nabirajo le tiste, ki jih dobro poznajo in jih lahko uporabijo za hrano, kljub temu pa spoštujejo strupene vrste in ne nabirajo redke in zavarovane vrste gliv.
Vendar pa prepolna košara …
Prepolna košara vas lahko pošteno udari po denarnici. Uredba o varstvo samoniklih gob določa, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob, v primeru, da najdete eno takšno krasotico, ki pretehta dva kilograma, pa jo tudi lahko odnesete domov. Čez mejo je iznos svežih ali predelanih gob prepovedan, dovoljen le na podlagi računa.
Nadzor nad kršitvami opravljajo predvsem okoljski in gozdarski inšpektorji, ki pa vam lahko napišejo kazen od 250 do 2500 evrov, pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku pa od 400 do 4000 evrov.
»Seveda so bili prekrškarji že oglobljeni. Število prekrškarjev je odvisno od same gobarske sezone, saj se gobarji ob intenzivni rasti gob težko držijo količinske omejitve, čeprav jo poznajo. Nadzor nad izvajanjem prepovedi in pravili nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in naravovarstveni nadzorniki. Inšpekcijski nadzor v Sloveniji opravlja štirinajst gozdarskih inšpektorjev, kar je premalo,« opozarja Slavko in dodaja, da so zlasti na znanih gobarskih destinacijah (Pohorju, Pokljuki, Goričkem, Smrekovcu …) poostrijo nadzor in ga izvajajo tudi ob vikendih.
Strokovno znanje Gobarskega društva Lisička Maribor
Društvo, katerega aktivnosti so se pričele z Večerovim gobarskim tekmovanjem pod Pohorjem, 21. avgusta 1966, se tako osredinja na strokovno obravnavo, zato vsak ponedeljek ob 18. uri pojasnjujejo vsakomur, ki prinese gobe, katere vrste so primerne za prehrano, katere pa neužitne ali strupene, saj ima po predsednikovih besedah »vsak gobji rod svoje značilnosti, na katere morajo biti nabiralci pozorni«.
Vsak ljubitelj (nabiranja) gob se lahko včlani v društvo, podpiše pristopno izjavo in plača njegovo članarino 15 evrov ter se tako udeleži strokovnih predavanj, začetnega tečaja spoznavanja gob, determinacijskih večerov in ostalih aktivnosti, ki jih društvo prireja.
Da gre za resno preučevanje, društvo dokazuje z delavnicami, kjer s pomočjo mikroskopov preučujejo gobe in glive, prav tako pa izvajajo strokovne projekte in nudijo strokovno pomoč drugim gobarski društvom.
