Prodaja je brez registracije dovoljena le za lastne in nepredelane pridelke, kako pa je s prodajo alkoholnih pijač?
Prodaja domačih kmetijskih pridelkov je za številne slovenske kmete in male pridelovalce pomemben vir dodatnega zaslužka.
Toda marsikdo se ob tem vpraša, kakšni so pravzaprav zakonski pogoji, ki jih mora izpolnjevati, da lahko svoje pridelke ponudi na tržnici, ob cesti ali neposredno potrošnikom.
Na Finančni upravi Republike Slovenije so Sobotainfo pojasnili, kako je urejena prodaja nepredelanih živil, katere obveznosti prinaša opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in kako se obdavči prodaja pridelkov.
Kaj šteje kot osnovna kmetijska dejavnost?
Osnovna kmetijska dejavnost vključuje pridelavo poljščin, kot so žita, krompir, krmne rastline, sončnice, sladkorna pesa in oljnice, pa tudi pridelavo travinja, sadja v intenzivnih sadovnjakih, hmelja, grozdja v vinogradih in oljk v oljčnikih.
Sem spada tudi čebelarstvo, torej pridelava medu, cvetnega prahu, propolisa, voska in drugih čebeljih pridelkov.
»Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se davčna osnova ugotavlja pavšalno, na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj,« so pojasnili na finančni upravi.
V okviru osnovne kmetijske dejavnosti se lahko opravlja tudi proizvodnja vina iz lastnega grozdja in oljčnega olja iz lastnih oljk.
Bistveno je, da kmet prodaja lastne, nepredelane pridelke. V tem primeru registracija dopolnilne dejavnosti ni potrebna.
Kdaj je potrebna dopolnilna dejavnost?
Če kmet ponudbo dopolnjuje s pridelki, kupljenimi pri drugih kmetijah, osnovna kmetijska dejavnost ne zadošča. Takrat mora registrirati dopolnilno dejavnost »prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij«.
Na finančni upravi opozarjajo: »Če kmet svoje pridelke dopolnjuje z nakupom iz drugih virov (druge kmetije), takšne prodaje ne more opravljati v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.«
Pravila določajo, da mora biti pri tej dejavnosti najmanj 30 odstotkov prodaje lastnih pridelkov, do 70 odstotkov pa je lahko kupljenih od drugih kmetij.
Pri predelavi pridelkov, denimo pri proizvodnji olja, soka, kruha ali vina, mora kmetija zagotoviti najmanj 50 odstotkov lastnih surovin.
Oprostitev do 60.000 evrov letnega prometa
Pri osnovni kmetijski dejavnosti se dohodek praviloma obdavči pavšalno - na podlagi katastrskega dohodka. Če kmet prodaja neposredno končnim kupcem (na primer na tržnici), mu računa ni treba izdati. Račun pa je obvezen, če pridelek proda davčnemu zavezancu.
»Pri osnovni kmetijski in gozdarski dejavnosti, ko gre za pavšalno obdavčitev na podlagi katastrskega dohodka, velja izjema od obveznosti izdajanja računov pri neposredni prodaji končnemu potrošniku,« so pojasnili.
Če se kmet odloči za ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in odhodkih, ali če opravlja dopolnilno dejavnost, mora račune obvezno izdajati ter voditi poslovne knjige in evidence.
Za davek na dodano vrednost velja oprostitev do 60.000 evrov letnega prometa. Ko kmet ta znesek preseže, se mora identificirati za namene davka na dodano vrednost in začeti obračunavati davek.
Posebna pravila za vino in žgane pijače
Mali proizvajalci vina, ki imajo do 20 hektarov vinogradov in proizvedejo manj kot 100.000 litrov vina letno, plačajo trošarino, »ki pa trenutno znaša nič evrov«.
Obvezno pa morajo voditi evidence o pridelavi, zalogah in prodaji.
»Mali proizvajalec vina vloži obračun trošarine do 25. februarja tekočega leta za preteklo leto. Glede na to, da trošarina za vino v Sloveniji trenutno znaša nič evrov, se obračuna trošarine ne predlaga,« so odgovorili.
Mali proizvajalci žganja smejo letno proizvesti največ 150 litrov čistega alkohola. Zanje veljajo posebne evidence in obveznost oddaje obračuna trošarine, vendar plačajo le polovico običajne stopnje, so pojasnili na finančni upravi.
Plačati mora 7,0620 evra za 100-odstotkov alkohola na en liter etilnega alkohola. V praksi to pomeni, da če mali proizvajalec proizvede 30 litrov 20-odstotnega alkohola, bo moral plačati 43,37 evra.
Enaki pogoji za vse
Kmetje lahko brez registracije dejavnosti prodajajo tisto, kar so pridelali sami in kar ni predelano. Če pa ponudbo dopolnijo z nakupi pri drugih kmetijah ali začnejo pridelke predelovati, potrebujejo registracijo dopolnilne dejavnosti.
Na finančni upravi ob tem poudarjajo, da je namen jasnih pravil zagotoviti enake pogoje za vse kmete, pa tudi preglednost na trgu.
