V poplavi informacij in oglasov o prehranskih dopolnilih, še posebej na socialnih medijih, ki obljubljajo čudežne rezultate v kratkem času, se je težko upreti skušnjavi. Komu pa v resnici lahko verjamemo?
Premalo se zavedamo, da napačni prehranski nasveti in obravnava lahko pospešijo in tudi povzročijo bolezni. O nasvetih pri izbiri prehranskega svetovalca smo se pogovarjali z dietetičarko Marino Zakič, ki je bila sama sebi prva stranka.
Pomembno je znanje
Marina Zakič je diplomirana dietetičarka, tik pred magisterijem in jasno začrtanimi cilji za nadaljnje izobraževanje. Pod svojim vodstvom in učenjem na lastnih napakah je ugotovila, kako živeti uravnoteženo in posledično izgubila 40 kilogramov. Opozarja, da obstaja razlika med nekajtedenskim in 7-letnim študijem, razlika je predvsem v znanju in pristopu. Vendar tudi opozarja na izjeme.
»Poznam diplomirane dietetike, ki imajo pomanjkljivo znanje in niso toliko kredibilni kot nekateri nutricionisti, ki so opravili 'le' tečaj.«
Razlika se vidi tudi v pristopu svetovalcev, saj nekateri zagovarjajo svoja stališča ne glede na potrebe svojih strank, in jih silijo v trendovske načine prehranjevanja, ne glede na strankine želje in preference.
Svetovalec je tudi psiholog
Na vrhu hierarhične lestvice dietetikov so klinični dietetiki, ki so tudi člani zdravstvenega tima in pri zdravljenju bolnikov sodelujejo z zdravniki.
»Njegova poglavitna naloga je ocena bolnikovega prehranskega stanja in prehranskih potreb, čemur sledi razvoj, implementacija in evalvacija prehranskega načrta,« naloge dietetika v gradivu, ki ga je poslala naša sogovornica, definira dr. Nada Rotovjek Kozjak, ena vodilnih strokovnjakinj na tem področju.
Potrebno je najti izvor težav
Na tak način bi morali delovati vsi prehranski svetovalci. Zakičeva pravi, da je pred reševanjem težav najprej treba priti do njihovega izvora, ki so velikokrat psihološke narave in so se zasidrale v vsakdanjik posameznika.
Nekatere stranke po tej obravnavi postanejo pacienti, saj jih je treba napotiti v nadaljnjo obravnavo k psihiatru. Obravnava na vsakršen način, še posebej pa zaradi zaslužka je nedopustna.
»Dietetika je veda, na podlagi katere se prehrana človeka prilagaja njegovim potrebam,« poudrja Zakičeva in dodaja, da dietetika ni le 'hujšanje' temveč tudi pomembna pot zdravljenja, saj se lahko s prehrano izognemo ali rešimo nekaterih zdravstvenih težav, druge pa olajšamo (gastritis, celiakija, napihnjenost, prehranske alergije in intolerance, putika…). Z napačno obravnavo pa je seveda možno doseči tudi nasproten učinek, saj mora dietetik oziroma prehranski svetovalec razpolagati z obširnim znanjem tudi s področja patologije, anatomije in psihologije, da doseže pričakovane učinke svoje stranke.
»Debelost je kronična in težka bolezen, sploh če se razvija in obstaja že od otroštva, s tem pa se ne more ukvarjati nekdo, ki nima znanja o patofiziolologiji«. Veliko je odvisno tudi od tega, v kolikšni meri se angažira prehranski svetovalec.
»Bistvo prehranskega svetovanja je izobraževanje in predajanje znanja o prehrani, ki je primerna za posameznika, svetovalec pa ga skozi proces implementiranja sprememb še vodi in motivira,« posameznik najtežji del opravi sam, saj se mora sržati navodil in pri tem uporabiti pridobljeno znanje.
»Bistvo prehranskega svetovanja je izobraževanje in predajanje znanja o prehrani, ki je primerna za posameznika, svetovalec pa ga skozi proces implementiranja sprememb še vodi in motivira,« posameznik najtežji del opravi sam, saj se mora držati navodil in pri tem uporabiti pridobljeno znanje.
