Zgodba s kmetije Vamberger v Bolehnečici razkriva moč prijateljstva, solidarnosti in povezanosti vasi.
Na Kmetiji Vamberger v vasi Bolehnečici v občini Sveti Jurij ob Ščavnici delo nikoli ne počiva. A zahvaljujoč izjemnim prijateljskim vezem si lahko Nina in Boštjan Vamberger letos že petič zapored privoščita nekaj dni oddiha.
Vse to zaradi petih prijateljev, ki brez oklevanja vsako leto prevzamejo delo na kmetiji.
Prevzem vajeti – prijatelji za štiri dni postanejo kmetovalci
Denis, Aljaž, Filip, Matevž in Kristjan so fantje, ki za štiri dni prevzamejo vse obveznosti na kmetiji z okoli 180 glavami živine, da si Nina in Boštjan z otrokoma lahko vzameta kratek oddih na morju.
»Zdaj sem začel s tem, da imajo krave pred sabo vedno hrano, da niso lačne in da pridejo zraven,« je povedal Filip Kuri, eden izmed prijateljev, ki poleg hranjenja živali poskrbi tudi za čiščenje hleva: »Poleg tega kidam še iztrebke od krav.«
Molzenje, hranjenje, delo brez premora
Na drugi strani kmetije so v akciji Aljaž, Denis in Matevž. »Zdaj smo v molzišču, kjer molzemo krave. Tukaj pride naenkrat deset krav, na vsaki strani pet,« je pojasnil Aljaž Žunič.
Za kmetijo sicer vsak dan skrbita Nina in Boštjan, dan se zanju začne okoli šeste ure zjutraj.
»Prideva v hlev, pomolzeva, vse narediva, potem pa celi dan se nekaj dogaja, pa delamo,« je opisala Nina Vamberger.
Družinska pomoč in začetki prijateljske podpore
Na kmetiji pomagajo tudi Boštjanova starša in otroka. »Imava še pač dva otroka in pa Boštjanova starša, ki še poskrbita za bike,« je dodala Nina. A delo na kmetiji ne pozna vikendov in praznikov.
Prva prijateljska pomoč sega v leto 2020, ko sta Nina in Boštjan imela poroko. »To je nastalo leta 2020, ko sva imela poroko. Takrat je Ninin brat Denis vse skupaj prevzel, torej delo v hlevu,« se spominja Boštjan Vamberger.
Prijatelji pa niso želeli, da bi Denis zaradi tega zamudil poročno zabavo. »Vsi imamo neke izkušnje s kmetijstvom, nihče od nas ne živi od tega. Pa je tako potem to naneslo. Vsak je dobil neko funkcijo ... in namesto, da bi Denis na poroki manjkal štiri ure, je potem manjkal samo dve uri,« je povedal Aljaž.
Povezana skupnost in velika hvaležnost
Tako sta Nina in Boštjan kmalu po poroki lahko odšla na svoj prvi skupni prosti dan. »Mislim, da smo potem hitro, v 14 dneh odšla najprej samo za en dan na morje, potem pa smo zdaj tu že peto, šesto leto,« je dodal Aljaž.
»To nama pomeni res nekaj največ, sva jim ful hvaležna za to,« je ganjeno priznala Nina Vamberger, Boštjan pa dodaja: »V vasi Bolehnečici smo res povezani, pomagamo si en drugemu, bilo kaj potrebujemo, bilo kakšno informacijo – za vse si stojimo od strani.«
Zgodba s Kmetije Vamberger je opomnik, da včasih največ štejejo majhne, a iskrene geste. Solidarnost, prijateljstvo in skupnost ostajajo temeljne vrednote, ki kljubujejo sodobnemu tempu življenja.