Vir: Svetlana Oletič
Vojna v Ukrajini je še vedno v polnem razmahu, zato prostovoljci iz Slovenije zbirajo humanitarno pomoč in jo dostavljajo na mejo.

Tako se je na pot podala tudi Nives Bratkovič, ki se je na 40. dan vojne skupaj z Danijem Šalamonom odpravila proti Ukrajini. To je njena zgodba.

»Pred časom, ko je družinski prijatelj s sinom in ekipo že peljal zbrano pomoč v Ukrajino, sem veliko debatirala o dogajanju okoli tega. Izrazila sem željo, da bi naslednjič šla z njimi. Poudarjam z njimi! Za vikend me je poklical Peter Brenčič in mi povedal, da Svetlana Oletič ravno zbira sredstva in išče človeka, ki bi bil pripravljen iti na pot.

Brez razmišljanja sem privolila, dobila kontakte in se hitro dogovorila. Kasneje je Svetlana dobila še nekoga in ko mi je povedala ime sem ga takoj prepoznala. Stari znanec iz časa mojega študija, Dani Šalamon. Izvedela sem tudi, da ona ne bo šla zraven. Malo me je stisnilo. Ampak poti nazaj ni, sem razmišljala. Nerodno bo, če zdaj odstopim.

Zavedam se, da slabo govorim angleško, po madžarsko vem samo igen, ukrajinsko popolnoma nič, cirilskih črk ne poznam. No, nekaj malega sveta sem že videla, vedno je nekako šlo. Človek se pač mora znajti. Med vikendom se tako dogovarjam o poteku poti in podrobnostih.

Peter mi je v nedeljo pripeljal gorivo natočeno v kantice, dodal tudi nalepko znaka Rdeči križ in mi povedal, na kaj vse naj bova pozorna. Dodobra sem bila opremljena s pomembnimi informacijami in to iz prve roke.«
 

Vir: Nives Bratkovič

4. aprila že 40. dan vojne 

Kot je še povedala, je dopoldan na hitro v planinski nahrbtnik dala dokumente, nekaj denarja, zalogo hrane in vode ter skuhala čutarico kave. Po 16. uri sta se z Šalamonom odpravila proti Ljutomeru, kjer ju je že čakala Svetlana z možem in napolnjen kombi s paketi pomoči. 

»Polepimo kombi in ga označimo z napisom humanitarna pomoč v slovenskem in angleškem jeziku. Preverimo dokumentacijo, hitro ena fotografija pred začetkom poti in srečno pot. Odrineva. Najprej proti Lendavi, od tam pa preko meje na Madžarsko, vse do kraja Zàhony.

Čaka naju 617 kilometrov v eno smer. Med potjo klepetava, narediva postanke, da si pretegneva noge in na hitro kaj pojeva, spusti se noč in konča se avtocesta. Vmes loviva frekvence na radiu z glasbo. V tem času uspem vzpostaviti stik s Tanjo Kružinsko, zdravnico iz Užgoroda. Ona naju bo s svojimi prostovoljci pričakala in prevzela pomoč.

Regionalna cesta se vleče, neprestano je potrebno prilagajati hitrost zaradi omejitev. Zunaj je trda tema, ob cesti veje dreves nemo štrlijo vsaka v svojo smer, radio začne hreščati, zagledava srne v obcestnem jarku. Pomislim, da to je kot v kakšni grozljivki. Nakar radio preklopi in ulovi ukrajinsko postajo, na kateri se vrtijo njihove pesmi. Nasmehnem se.

Malo pred prečkanjem druge meje zapeljeva z glavne ceste na rob njive. Tu natočiva gorivo iz kantic. Cel podvig v tej temi. Še dobro, da sem imela naglavno svetilko. Uspe nama. Prispeva do madžarsko-ukrajinske meje.«
 

Vir: Nives Bratkovič

Dogajanje na meji

Ko sta prostovoljca končno prispela na mejo sta se zaustavila v vrsti, kjer so stali trije avtobusi in dva avtomobila. Med čakanjem sta spremljala, kako so cariniki pregledovali vozila pred njimi. 

»Končno pristopi carinik, starejši možakar. Pregleda dokumente in zadnji del kombija. Vpraša po vsebini. Vpraša tudi, kam greva, vse mu razloživa, on pa se le smeje. Vrne nama dokumente in zgledalo je, da je to to. A potem spet čakava.

Postajam nervozna, ker ne razumem, zakaj čakamo. Naj že enkrat odprejo zaporo in gremo. Pred nama se možakar in gospa iz sprednjih avtomobilov začneta glasno razburjati in hoditi gor in dol. Gospa ima ukrajinsko avtomobilsko tablico. Naš carinik je izginil in pojavi se novi. Govori z njima in pokaže, da nismo na pravem pasu.

Skušamo avte prestaviti na pas za avtobuse, nakar pa se pojavi tretji carinik, ki naju usmeri na prvi pas. Ne vem, od kod se jemljejo. Mlad fant, a po njegovem načinu hoje in govora se takoj vidi, da je skrajno nadut. V madžarščini nama nekaj govori, zahteva dokumente. Sam pri sebi si ponavlja meni nerazumne besede.

Našopirjen kot kak pav koraka okoli, s svojo držo pa jasno izraža: Jaz sem šerif na tem kvadratu zemlje. Želi videti zadnji del kombija. Na najine razlage v angleščini odgovarja v madžarščini. Odpreva kombi. Dani mu pove, da je vse pregledal njegov kolega. Nato se obrne in odide v svojo kabino. Gleda v ekran, končno pride in nama vrne dokumente, odpre rampo in lahko zapeljeva čez. Ves čas sem bila na vezi s Tanjo.«

Vir: Nives Bratkovič

»Razmere so ga prisilile, da je nadel vojaško uniformo«

Ko sta prestopila mejo ju je na mostu ustavil mlad vojak. Prostovoljka ga opiše z besedami: »Po moje je ravno dopolnil 18 let, razmere so ga prisilile, da je nadel vojaško uniformo in si obesil 'kalašnikov'.« Tudi mladenič ni govoril angleško, vendar so se sporazumeli in pregledali dokumente. 

»Sprehaja se gor in dol, pobira lističe od tistih, ki gredo proti Madžarski, odmika stožce. Razmišljam, kako mlad je. V teh letih bi moral hoditi v šolo ali na faks, se zabavati, preganjati mlada dekleta, on pa … Ima pa srečo, da je tu. Mnogi njegovi vrstniki je gotovo nimajo in vprašanje, kje so in kaj preživljajo.

Spet čakava. Za nama se nabira kolona. Ves čas si dopisujem s Tanjo in jo obveščam o najinih premikih preko meje. Tanja mi piše, da naj vztrajava pri svojem, da sva humanitarca, da prevažava humanitarno pomoč, da želiva samo na nevtralno območje, kjer bova pakete predala.

Seveda sva vse to že naredila na madžarski strani, večkrat. Sporočila so prišla z zamikom. Nakar Tanja napiše nekaj v cirilici. Pomislim, da je to namenjeno temu vojaku na mostu, da nama želi pomagati in skrajšati čakanje. Pokličem ga in mu pokažem sporočilo. Prebere ga, pogleda Danija, nato mene, kislo se nasmehne, obrne se in odide stran.

Od zadaj pride gospa, ki se je pritoževala že na madžarski meji, Ukrajinka. Govori z vojakom, skočim iz kombija in pristopim. Vprašam jo, kaj se dogaja, zakaj čakamo in kako dolgo bomo še. Razloži mi, da na drugi strani raztovarjajo kamion, da bo trajalo le še kakih 5 minut. Obe zadovoljni se vrneva vsaka v svoje vozilo.

Ker čakamo in imam čas, v prevajalnik prekopiram prejeti stavek v cirilici. Tanja z njim udriha po madžarskih carinikih in Orbanu. Pokažem Daniju in oba se glasno zasmejiva. In nato vojak končno prinese težko pričakovane male 'pildeke', ki jih bomo rabili nazaj grede, nam jih razdeli in odmakne stožec.

Zapeljeva čez, počasi in s spuščenimi stekli, vprašava, kam točno morava zaviti. Gospod oblečen v temno modro naju usmeri, v njegovih očeh pa sta spoštovanje in hvaležnost ob pogledu na kombi.«

Vir: Nives Bratkovič

»Herojem slava!«

Ko sta prispela na dogovorjeno mesto še Kružinske ni bilo tam, zato je pristopil carinik z vprašanjem kaj sta pripeljala. Vprašal je seveda tudi, če imata s sabo orožje.

Zdravnica Kružinska je končno prispela in moški del družbe je preložil stvari. 

»Vidi se, da so utrujeni, a srečni in veseli nove pošiljke. S Tanjo pokličeva Svetlano. Izmenjamo še nekaj besed v slovo. Rečem: Slava Ukrajini! Tanja me pogleda v oči in avtomatsko odgovori: Herojem slava!

Možje pa navdušeni v smeh, gledajo me in govorijo: Naučila se je. Seveda sem se, kimam in se smejem z njimi. V svoji polomljeni angleščini jim zaželim, naj se njihov pekel čimprej konča. Nastane tišina. Povedo, da ne bo tako hitro konec, da bo vojna gotovo trajala še mesec dni ali celo več.

Ponosni so in odločeni. Še imajo upanje, točno vejo zakaj se borijo in kaj hočejo. To je njihova država, branili jo bodo. Tanja mi pokaže fotografije na telefonu. Vse v ruševinah, pogorelo, razrita zemlja, trupla po ulici. Povem, da spremljam potek vojne po novicah. Komentiram, kako noro je vse skupaj. Vsem se nam zarosijo oči.

Nimamo kaj, ura je že pozna in  vsakemu se mudi na svojo stran, objamemo se in poslovimo.«
 

Tako je prostovoljca čakalo še drugih 617 kilometrov do doma, do tople postelje do miru.

Vir: Nives Bratkovič

Komentarji (10)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
releventy (nepreverjen)

Med drugimi novicami, ukrajinske sile danes zadele železniško postajo v Kramatorsku z OTR-21 “Točka” raketo in pri tem ubile 30+ civilistov.

Krivdo so takoj naprtili Rusom, čeprav so tovrstne rakete s katerimi so pred dvema tednoma zadeli tudi Donetsk, v uporabi izključno na ukrajinski strani.

100-100 (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Ešče malo , pa te vi vö spravili , ka Ukrajinci sami sebe strelajo pred grabami. Pa dajte malo se zresnite, če Evropa in svejt nede Putina stavo de vrezo z atomsko bombo. Seveda te te pravli ka je bomba od Ukrajine.

In reply to by releventy (nepreverjen)

Cen (nepreverjen)

Takšov deklinov bi se jes tudi pelal teh 617km😊 pa ka bi se ge malo v kmici stavila ka bi kakšo kavico spila😜

Indigo1 (nepreverjen)

Morda pa je ze vso zivljenje imela zeljo po poklicu postati Ukrajinka..

Gees (nepreverjen)

Vsaka cast, te Peter je sigdar bil clovek od akcije, pa njoj tuj
! Zdaj pa se nekaj, moti me ka posilajo orozje tja, naj rajsi hrano in ostalo za civiliste, ! morija de se nadaljevala, ce pa ma sto tu namen druge hujskati ka naj rusa stavijo naj pomisli da je ranjena zver najbolj nevarna! Ne se hecat z atomsko groznjo, ka steri misli mogoce da ima vse kljuce za sprozitev raket vojaski vrh? Malo morgen! Edino od silosov, ka pa transpoteri pa podmornice? Poveljniki sami odlocajo, duze de spopad vec moznosti je da steromi zivci popustijo!

Blablablablalala (nepreverjen)

Najprej napiše, da slabo obvlada angleščino, nato pa, da je obmejni organi ne razumejo, ko jih ogovori v angleščini?!?!?!?
Nato jo moti, da obmejni organi opravljajo svoje delo. Verjetno si je predstavljala, da bodo samo odpirali rampe… Ker ona je pač humanitarka🤨
Daj deklina, zresni se. Če že nakladaš, daj vsaj tako, da se ne boš smešila…

100-100 (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Dosta več je napravila dobroga v ednon dnevi , ka boš ti v svojon cejlon životi.

In reply to by Blablablablalala (nepreverjen)

Ne, ne vem (nepreverjen)

Naj se le vlečejo v riti Ukrajincem, se delajo zvezde, heroje, saj se bo to drago zaračunalo.
Mislim, da tudi Ukrajina ni povsem brez krivde, kadar poslušam drugo plat zvoná.

Amigo (nepreverjen)

Slava Rusiji!

čarni vrag (nepreverjen)

Ursula von Pfizer bi se morala zavzemati za mir in napravti vse, da se čimprej doseže prekinitev ognja. Ne pa se postavljati na eno stran, pošiljati orožje in hujskati Ukrajince. Naj se borijo proti Rusom do zadnjoga Ukrajinca.

Starejše novice