Panvita pozitivno skozi lansko poslovno leto

| v Lokalno

V vinski kleti Marof v Mačkovcih so predstavniki skupine Panvita predstavili poslovne rezultate prejšnjega leta, v katerem so ustvarili skupno 3,4 milijona evrov dobička, ter poslovne načrte za letošnje leto.

 Predsednik uprave Panvite, mag. Peter Polanič je pri primarnem sektorju izpostavil upad cen na slovenskem trgu, kar je posledica poglabljanja kreditnega krča ter s tem zmanjšanje likvidnosti na trgu. Skupina je ustvarila 112,5 milijona evrov prihodkov. » V letu 2011 bodo naša prizadevanja usmerjena k nadaljnemu razvoju kooperacije na področju poljedeljstva, zagotavljanje varne in domače grane, nadaljni konsolidaciji in racionalizaciji poslovanja v primarnem delu skupine ter razvojnim projektom v sekundarnem delu skupine Panvita,« je pojasnil Polanič ter dodal, da se v letošnjem letu pričakuje stabiliziranje razmer v prašičereji, ki je za skupino strateškega pomena.

V primarnem delu prednjači kmetijstvo

Na področju kmetijstva, kjer Panvita obdeluje skupno 3,5 tisoč hektarjev obdelovalnih površin, je bilo iz naslova čistega poslovnega izida ustvarjenih 2 milijona evrov. Nestabilnost cen onemogoča ekonomsko pokritje proizvodnje v sektorju, ki je za lanski poslovni izid prikazal največjo izgubo skupine. »Pričakujemo stabiliziranje razmer v prašičereji, načrtujemo izgradnjo namakalnih sistemov, nadaljne investicije v primarnem delu in vpeljavo novih produktnih linij in proizvodov mesne industrije, » je o poslovnem izidu v primarnem delu še dodal Polanič . Skupina Panvita je dobiček (325 tisoč evrov) ustvarila tudi v sektorju energetike, ki zaposluje 14 ljudi, ter je ustvaril skupno 16 milijonov kW energije. V okviru te dejavnosti je Panvita leta 2010 pričela z izgradnjo tretje bioplinarne, ki bo pričela obratovati aprila letos in bo s toplotno energijo oskrbovala Splošno bolnišnico Murska Sobota.

Panvita cilja na vzhodnoevropske trge

V sekundarnem delu (Panvita MIR, Panvita Agromerkur in Panvita PRM), v katerem je zaposlenih 412 ljudi, si Panvita prizadeva nadaljni prodor na tuje trge, predvsem na vzhodnoevropske. Povečanje dobička si v slednjem segmentu skupine Panvita po besedah Polaniča prizadevajo z »vzpostavljanjem novih trženjsko-razvojnih aktivnosti na področju pridelave in pakiranja mesa, vzdrževanju standardov in kakovosti, ter proizvodnjo varne hrane za potrošnike

Komentarji

igica

»... vzdrževanju standardov in kakovosti, ter proizvodnjo varne hrane za potrošnike.«

Varne hrane? Torej brez nepotrebnih nitratov, ojačevalcev okusa, barvil, itd. Iz dnejva v den smo vedno bole odvisni od klinčevih ojačevalcov okusa. Pa nej mi zaj pamet soliti, ka je nemogouče naprafti mesni izdelek brez nitratov ali pa barvil ali česa koli drüjgoga, ker se DA. Samo nej stare mesar poslušati.

Landini

Kmeta pa uničavlete. Banda tajkunska, fküper z dobren vašen ministron, ki van podpisuje EU sredstva.

KRT

No, še ena redkih normalnih firm, pa vam že pa enim ne paše ... Panvitaši vi samo dale tak, vupan ka de van še dale ratuvalo,

Roman Hozjan

Okej, firma je trenutno uspešna, kak fajn.
Igica, si v sredo gledal oni (stari) dokumentarec na SLO 2? Pa znaš ka morajo slediti trendom velikih uspešnih podjetij, ki potrošnikom ponujajo đank/poceni hrano, ki je še lepa na videz in dolgo obstojna. Kako lepo za našo potrošniško mentaliteto (žal tudi za mojo), ki postaja že skoraj nezavedna; razen tistih redkih glasov posameznikov, ki pa jih takoj preglasijo in oblatijo z instant diskreditacijo.
Tak pač je, ali pa tudi ne.

droptovič

pojge slo kmetijstvo je itak vkurci-prekmursko pa vpizdi
če se ščejmo rejšiti toga nafudnjenoga-umetnoga gestja,
te nan drűjgo ne preostane ka mo geli sočne otroube ali krmila
štero de prisiljena vÅ‘ najti Panvita če šče biti naj naj v bodouče

igica

Mi je vse jasno, pa ka nede nesporazuma...zelo podpiran Panvito, ker nas oskrbuje s hrano, nudi delovna mesta, je konkurenčno podjetje pomembno za razvoj prekmurja, dobro se širi, razvija itd. Samo bi jo pa še bole če bi se potrudili in začnoli delat mesne izdelke brez nepotrebnih (določenih škodljivih) aditivov. Pa saj naj delajo še naprej tej obstoječe, ampak poulek naj ponudijo še izdelke brez aditivov. Tak ka mo se lejko odločali med enin in drujgin. Samo, če poglejdnemo nitrate...vsa stroka, od a do ž se trudi zmenšat vsebnost nitratov v vodi, po drujgi strani pa nega kakšoga velkoga interesa, ka bi tej iste nitrate probali zmenšat v mesnih izdelkih.
Na trgovskih policah so že mesni izdelki brez škodljivih aditivov, pa glih zaradi konkurence predlagan ka tudi Panvita ponudi mesne izdelke brez aditivov. V nasprotnon primeri, da jih glij konkurenca vničila. Saj razmin, ka je včasih lejko problem v vsej logistiki, pa ka so roki uporabe krajši, itd. ampak če enin ide, bi še Panviti lejko šlo.

s53zo

Panvita je razvila in na dveh sejmih v tujini (Paris in Amsterdam) predstavila linijo izdelkov brez aditivov. Zaradi zahtevnejše obdelave so ti izdelki približno 30-50% dražji kak podobni običajni izdelki. V pogovorih s tržniki in nabavniki evropskih držav smo družno ugotavljali, da sicer ljudje načeloma podpirajo tovrstne izdelke, pri sami nakupni odločitvi pa pride do zadržka zaradi višje cene. Nasploh že psihologija prodaje pravi, da je deklarativno vedenje pri ljudeh pogosto drugačno od nakupnega. Jaz v te izdelke verjamem in upam, da bodo ljudje v njih sčasoma prepoznali dodano vrednost.

Martina Horvat

Ljudje smo za nekaj, kar je sicer boljše od običajnega, ampak pri uporabi tega ne čutimo neke razlike, pripravljeni plačati nekaj malega več. Neglede na to, če gre za ekološko pridelano hrano, hrano brez aditivov, ekološko sprejemljivejše ogrevanje in tako naprej. 30-50 odstotkov je pač preveč velika razlika v ceni, da bi jo plačevali vsak dan. Ljudje že tako ali tako pogosto raje kupijo kakšen s budget izdelek ali kakšno podobno blagovno znamko, čeprav vejo, da je nekoliko slabše kvalitete od običajnega. Precej manj pa je takih, ki so recimo pripravljeni kupiti tisto premium linijo izdelkov.

Profile picture for user čevapčič na ražnje Chevapcic Himself

.. fala baujge, tak po domače povejdano .. ;-)

.. dokejč ne štejmo, ka so v Pomurje recimo SGP Pomgrad, pa Panvita etc., v prisilni poravnavi etc. , smo na kunje šče zatok .. ;-)

.. pa pametno poslovanje še naprej pa paziti trbej na finančne pasti .. ;-)

igica

Pa so tej izdelki na slovenskih policah? Očitno bi trbelo tudi v Sloveniji promovirat tej izdelke. Ge osebno za njih nejsan čul. Če so pa 30-50 % dražji pa je tou niti nej tak velka razlika, s ten ka eni kupujejo 300% dražje ekološke proizvode.
Sicer pa mi je nej glih jasno, kak je proizvod lejko dražji če npr. ne dodaš Na-Glutaminata. Enostavno ga ne dodaš. Ka je brez toga tak zanič??? Te je že nej nekša kakovost.

igica

Pa ka nede pomote, tou ne delajo samo pri panviti, ampak tudi npr. perutnina ptuj...glih zadnjič san probo nekše pleskavice, pa so ble tak ojačane z aromo, ka se je praf čutilo ka so notri ojačevalci okusa. Pa tou nemreš vrvat. Tou več nej melo nikšoga okusa po mesu.

just_a_cook

Mogoče bi celo bilo smiselno prepovedati tej aditive, če je evidentno, da se da napraviti dobro hrano brez tega.

Strinjam pa se, da je problem v nas potrošnikih, ki želimo poceni in dobre proizvode. V praksi pa je verjetno zgodba Kelko penez, telko muzike.

Marjetica Marjet

Včasih smo od kmeta kupili pujceka, tam od 120-160 kg, te pa smo ga doma v garaži zrihtali za zmrzovalnik, klobase in ocverke. Geli smo ga celo leto, pa še rodbina zraven. In še kakšno zajčje klobase pa od bambija... Brez vsakršne kemij,samo čisti kulinarični užitki.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi