Domove za starejše lani zaradi finančne stiske zapustilo okoli 250 Slovencev, podoben trend tudi v Pomurju.
Lani so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije prvič ugotovili trend, da so oskrbovanci domov za starejše kot odhod iz doma navedli nezmožnost plačevanja. Po podatkih skupnosti, bi naj tako lani domove za starejše zapustilo okoli 250 ljudi.
Finančna stiska neprijetna zadeva
DOSOR, dom starejših v Radencih, je lani zaradi realne ali percipirane finančne stiske zapustilo šest stanovalcev pravi direktorica Mateja Hauser, in dodaja, da so bili večinoma v finančni stiski svojci. Tudi v domu starješih Rakičan v zadnjem letu in pol opažajo odhode iz domov za stareješe, predvsem zaradi izgube služb sorodnikov, zaradi česar morajo sedaj starejši plačevati obveznosti, ki jih njihovi bližnji ne zmorejo več, kakor tudi zaradi spremembe zakonodaje na področju socialnih prejemkov. Zoran Hoblaj, direktor doma starješih Rakičan pravi: »Realne podatke je težko posredovati, ker starejši velikokrat ne povedo, zakaj gredo domov oziroma pomeni za njih priznanje finančne stiske neprijetno zadevo.«
V dom za starejše le, če je res nujno
Letos se ta trend sicer naj ne bi nadaljeval, vendar v domu starejših Rakičan pravijo, da so ljudje bolj previdni in čakajo do konca, da namestijo starostnike v dom in ko je to res nujno. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ocenjujejo, da je poleg krize na to pomembno vplivala sprememba zakonodaje, ki je predvidela izgubo varstvenega dodatka za vse, ki so nastanjeni v domovih, čemur so v skupnosti ostro nasprotovali. Poleg tega je bila leta 2010 prvič povprečna pokojnina manjša od povprečne oskrbe v domu, kar pomeni, da se dejansko kupna moč starejših v primerjavi s ceno institucionalnega varstva hitrejše slabša, kljub temu da cena institucionalnega varstva realno že leta pada.
V stiski tudi domovi za starejše
S tem, ko se domove za starejše prikazuje kot glavne krivce za stisko starejših, se jim velikokrat dela krivica, meni Hauserjeva, saj se nikoli ne pove, kaj dobi oskrbovanec za 24 evrov, koliko stane oskrba v komfortni sobi v DOSOR-ju. »Začnimo torej govoriti tudi o »value for money«, s čimer mislimo, da 24 urna prisotnost in skrb za stanovalca, zdravstvena nega, pet obrokov dnevno, pranje, čiščenje, elektrika in ogrevanje pač nekaj stane in da smo v veliki finančni stiski tudi domovi starejših, ki moramo celoten program tudi izvesti,« pravi Hauserjeva in dodaja, da o vseh zakonskih in inšpekcijskih nadzorih ter regulacijah sploh ne govori.
Potrebne drugačne oblike storitev
Potreb po novih domovih in dodatnih mestih ni, pravi predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar, in dodaja, da so potrebne drugačne oblike storitev, predvsem storitve v domačem okolju. V Domu starejših Rakičan so storitev pomoči na domu začeli izvajati preklo službe pomoči na domu s 1. januarjem letos. Kot pravi Hauserjeva je izvajanje oskrbe na domu s strani domov starejših občanov, v obstoječih razmerah, ko je polno zasedenost doma zelo težko doseči, delno sporna. Če je izvajalec oskrbe na domu in institucionalnega varstva starejših isti izvajalec, bo zaradi ekonomike, slednji prej zapolnil domske kapacitete. Po besedah Koprivnikarja smo na tem področju v primerjavi z drugimi državami izredno podhranjeni.
