V društvu Moja Mura opozarjajo na nove poskuse umeščanja hidroelektrarn na reko Muro, ki jim nasprotujejo.
V ta namen so pripravili načrt za zaustavitev teh projektov, kar so predstavili na petkovi razpravi z naslovom Za Muro, ki je osvetlila tudi zgodovino prizadevanj za ohranitev tega naravnega vodnega bogastva.
Andreja Slameršak, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije in članica Zveze društev Moja Mura, je v svoji predstavitvi pojasnila, da so v preteklosti večkrat zahtevali dostop do kart, ki bi jasno pokazale predvidene hidroelektrarne na Muri, vendar so jim ti podatki dolgo ostali nedostopni.
Alarmantno je, da je vlada začela sprejemati uredbo, ki bi poslabšala ekološko stanje površinskih in podzemnih voda, kar je nujen korak za pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo.
Slameršak je napovedala pravne ukrepe in v primeru potrebe tudi tožbo proti tem projektom.
Ta poskus je že tretji po vrsti. Prvič so se pojavili že v 80. letih prejšnjega stoletja, ponovno pa so bili poskusi leta 2016, ko so civilna družba in okoljevarstveniki zagnali kampanjo Rešimo Muro! in zbrali več kot 77.000 podpisov proti gradnji hidroelektrarn.
Samo Tuš, predsednik Zveze društev Moja Mura, je opozoril na razhajanja med slovensko in avstrijsko politiko glede reke Mure.
Medtem ko Avstrija v okviru biosfernega območja prepoveduje gradnjo hidroelektrarn, pa Slovenija sprejema dokumente, ki omogočajo njihovo umeščanje.
Tuš je izrazil tudi podporo lokalnemu prebivalstvu, ki se že desetletja upira energetskim projektom na Muri.
Zveza društev Moja Mura je napovedala, da bo sprožila vse pravne postopke in izvajala druge aktivnosti za zaustavitev teh načrtov.
