Starši svojim polnoletnim otrokom urejajo študentska dela, štipendije, jih spremljajo na Zavod za zaposlovanje. Ti otroci so po biološki starosti odrasli, funkcionalno pa ne, »mamini sinčki in hčerke.«
Zaradi starševskega urejanja stvari svojim polnoletnim otrokom, lahko v teh primerih govorimo o podaljšanem infantilizmu in pomanjkanju socialnih veščin. Ti otroci odraščajo v »mamine sinčke in hčerke« kateri funkcionalno niso dorasli svoji biološki starosti.
Starši izjemno pokroviteljski
»Seveda večkrat pridejo s študenti in dijaki k nam tudi njihovi starši, ki so nemalokrat izjemno pokroviteljski,« pravi Darko Kutoš iz Mladinskega servisa in dodaja, da je to pač zrcalo stanja duha današnje družbe. Kutoš nadaljuje »Starši humanoidov v svoji antropološki funkciji skrbi za potomstvo, poskušajo zaščititi svoje potomce pred morebitnimi grožnjami in ogrožanji bolj kot nižje živalske vrste.« V času splošne družbene duhovne izpraznjenosti pa poskušajo starši, namesto, da bi izpolnili svojo normalno funkcijo pri vzgoji potomcev do zrelosti, nadaljevati s svojo pretirano skrbjo za potomstvo kar iz potomcev naredi invalidne osebnosti. Samo zato ker menijo, da je tako prav in si na ta način sami pri sebi opravičujejo svojo nedoraslost kot starši.
Magdič: Ti otroci so čustveno nesamostojni »mamini sinčki in hčerke«
Pretirano urejanje zadev staršev polnoletnim otrokom ni dobro, s čemer se strinja tudi Jožef Magdič, priznani prekmurski nevropsihiater. »Urejanje staršev študentskih del, napotnic, prijave na zavod in podobno doživljam kot neke vrste popravni izpit staršev,« saj je kljub temu, da zveni grobo, nekaj resnice v tem. Ti otroci so čustveno nesamostojni, »mamini sinčki in hčerke«. Kot pravi Magdič je čustveni razvoj krut, nenadomestljiv in ga ni možno zaobiti. »Slej ko prej vsi dozorimo, želel bi pa, da ne bi iz statusa otroka direktno prešli v starost.«
Pametno izkoristiti socialno mrežo staršev
Podoben trend opažajo tudi na Centru za socialne zadeve in na Zavodu za zaposlovanje, kjer jim pravila sicer zapovedujejo, da morajo delati osebno s polnoletnim posameznikom, vendar pa v praksi starši velikokrat pridejo z njimi. Pravijo, da v pogovorih potem vedno motivirajo polnoletne dijake in študente, da si sami urejajo svoje pravice, prinašajo dokazila in podobno.
Kljub vsemu pa Kutoš dodaja, da je koristno uporabiti poznanstva in veze staršev oziroma njihovo socialno mrežo pri iskanju študentskih del. »Mislim, da je dobro, če starši sodelujejo pri teh obremenitvah, ki seveda ne vsebujejo le enostavnega formalnega urejanja poslov za svoje otroke, ampak je prisotna tudi starševska čustvena komponenta,« pravi Magdič.
Pomurci smo posebnost
Kljub temu, da v Pomurju situacija ni lahka in nikoli ni bila enostavna, smo Pomurci zelo nostalgični po svojih krajih. Univerza v Mariboru je delno omilila to pomursko domotožje pri študentih. »Težje se vživljamo v mestno življenje in njegovo hladnost komunikacije doživljamo kot da nas ne sprejemajo,« zaključuje Magdič in dodaja, da naj starši aktivno spremljajo življenje njihovih otrok v mestih in naj bodo radovedni. Kajti njihovi popravni in pogojni vpisi se dogajajo paralelno s starševskim popravnim izpitom, ki ga imenujem »povečana skrb za otroke.«
