V Sloveniji obratuje šest zavodov za prestajanje kazni zapora, in sicer na Dobu pri Mirni, Igu, Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Skupaj s svojimi dislociranimi oddelki delujejo na 13 lokacijah.
Sami zapori se razlikujejo po vrstah zaprtih oseb, ki se tam nahajajo, in po vrsti oddelkov. Zavod Ig je namenjen ženskam, zavod Celje je namenjen mladoletnikom in odraslim moškim, zavodi Dob, Koper, Ljubljana in Maribor pa so namenjeni odraslim moškim.
Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor je zavod, v katerem svojo kazen prestajajo obsojenci, priporniki in osebe, zoper katere se izvršuje nadomestni zapor. Zavod ima kapaciteto za 140 oseb, a podatki iz 24. oktobra kažejo, da se trenutno v mariborskem zaporu nahaja 151 oseb.
Eden izmed njih je tudi moški, ki smo ga zaradi anonimne identitete poimenovali Peter. Z njim smo uspeli govoriti o njegovem življenju v zaporu, njegovih dejanjih zaradi katerih se je znašel za zapahi in tudi o njegovem osebnem življenju.
Na prostost bo zakorakal čez dve leti
Peter nam ni želel povedati, koliko je star, saj ga je bilo strah, da bi ga kdo prepoznal. Nam pa je razkril, da je za zapahi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor že štiri leta. Tam pa se je znašel zaradi poslovne goljufije.
»Kar se tiče starosti bom tako povedal, malo sem že prestar za zapor, nisem pa toliko star, da ne bi mogel zopet znova začeti. V zaporu pa sem se znašel zaradi poslovne goljufije. To so pa zatajitve davkov, zatajitve lizingov in tako naprej,« nam za začetek pove.
Za zapahi je tokrat že drugič, tudi prvič pa je kazen prestajal zaradi istega kaznivega dejanja, torej poslovne goljufije. Več nam o tem ni želel povedati.
Da bo lahko zakorakal na prostost, bo Peter moral počakati še dve leti. Pa je zanj to še dolgo obdobje?
»Kakor se vzame. Probajte. Tisti, ki čaka upokojitev, mu je še en mesec dolg. Bolj gre proti koncu, vse ti je dolgo. Čeprav še nisem proti koncu. Še ne vidim luči na koncu tunela, to je še malo daleč,« razloži Peter.
Zapor kot vojska, ob tem je potrebno veliko prilagajanja
Svoj vsakdan v zaporu Peter primerja z vojsko.
»Ste bili kdaj v vojski? Če niste, potem vam ne morem opisati. Tako je, kot da bi bil v kakšni vojski no, tako kot kasarna. Kateri bo to bral, bo vedel. Vojska ima isto svoj hišni red. Tukaj imaš isto hišni red. Se pravi, zbujamo se ob šestih, ob desetih zvečer pa mora biti po hišnem redu mir,« razlaga Peter.
Vmes Peter hodi v fitnes in opravlja hišna dela. »Vmes hodiš na delo, ali si najdeš kakšno zadevo, da ubijaš kratki čas. Jaz delam hišna dela, delam, kar se mi reče,« opisuje Peter.
Z drugimi obsojenci se načeloma dobro razume, a je pri odnosu z njimi potrebno kar nekaj prilagajanja.
»Saj ne moreš biti zdaj izoliran od vsega. Potem je nekaj s tabo narobe. Ampak načelo vsakega zapora oziroma pravilo zapora je, da se moraš prilagoditi, tako kot se moraš povsod, na primer pri gledanju televizije,« dodaja Peter.
Na vprašanje, za kaj je v zaporu prikrajšan, odgovarja, da za veliko.
»Jaz vam bom dal odgovor v obliki vprašanja. Zaprem vas v sobo, deset kvadratov, okna z rešetkami, pa greste ven dve uri na sprehod. In zdaj, zakaj si prikrajšan po vašem?« nas pomenljivo vpraša.
»Obžalujem predvsem zato, ker zaporne kazni ne občutim samo jaz«
Preden je prestopil prag zapora, ga je zanimal predvsem šport, veliko se je ukvarjal tudi s svojo družino. Pred prestajanjem kazni je bil trideset let v partnerski zvezi.
»Med prestajanjem zaporne kazni je prišlo do razveze. Imam tudi dva otroka, ki pa sta zdaj že starejša,« nam razloži.
Svojo kazen zato obžaluje predvsem zaradi svojih najbližjih.
»Obžalujem predvsem zato, ker zaporne kazni ne občutim samo jaz, občutijo jo tudi moji bližnji, moja družina. Oni z mano prestajajo zaporno kazen, samo, da sem jaz znotraj, oni pa so zunaj. Princip pa je isti, jaz njim manjkam, predvsem otrokoma, čeprav sta odrasla. Oni isto prestajajo zaporno kazen z mano, zato obžalujem,« doda.
Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo
Zakaj se je torej odločil, da stori kaznivo dejanje?
»Mislim, da v največ primerih, kar se tiče kaznivih dejanj, predvsem pa zame, so potrebe po nekaj več, da lahko svojim nudiš kaj več. Oziroma če ti ni bilo omogočeno, da bi lahko zaslužil toliko, da bi toliko več imel, pa nisi našel drugih alternativ, si se poslužil teh. Vzrok je materialna pridobitev,« razlaga Peter.
Kljub vsemu sedaj meni, da bo njegova zaporna kazen vplivala tako nanj kot na njegovo družino. »Že en čas nisem videl vseh. Ena pesem dobro pove. 'Nikoli več tako, kot je nekdaj bilo'. To pove vse. Nikoli več ne bo, kot je bilo,« še dodaja.
O življenju po prestani kazni ne razmišlja
O tem, kako bo njegovo življenje potekalo po prestani zaporni kazni, noče razmišljati.
»Če bi vsak o tem razmišljal cel dan med prestajanjem zaporne kazni, zapora ne bi zdržal. Ne moreš predvidevati za mesec naprej, kaj šele po izpustitvi. Tudi razmere v svetu so take, da sploh ne veš, kako bo. Ne morem vam odgovoriti, kaj pričakujem. Seveda vsak pričakuje najboljše,« odgovarja Peter.
Ob tem dodaja, da je čas v zaporu mogoče izkoristiti tudi za delo na sebi. »Mogoče lahko tu narediš več na sebi kot zunaj, ker imaš dovolj časa, da delaš na sebi. Zdaj tisti, ki ne dela, pač ne dela, tisti, ki dela, pa dela. Da se narediti tudi kaj pozitivnega iz sebe. Če ne drugega, lahko greš vsak dan v fitnes. Če se pa prepustiš drugim stvarem, pa ne bo 'fajn',« meni Peter.
»Večina si ne predstavlja posledic«
Po njegovo je v življenju najpomembneje, da človek ni dvoličen in da je ponosen na svoje korenine.
»Pomembno je, da smo ponosni na to, od kod izhajamo in kakšno ime so nam starši dali,« meni.
Ob tem pa se moramo po njegovo zavedati tudi posledic, ki jih imajo naša dejanja na druge.
»Večina si ne predstavlja posledic, ko te ni in ostane družina sama. Tudi tam ni več enako. Jaz pravim, vsak naj sešteje pluse in minuse, pa bo videl, kje je. Nobenemu ne moreš reči, da naj česa ne dela. Vsakemu pa lahko povem, da na koncu kljub vsemu, ostane minus, ker družine ne more nič odtehtati,« je jasen.
»Za druge ne vem, zame je. Jaz sem prišel v zapor poročen, kot družinski človek. Eni so spet drugačni. Za ene je to najbolj hudo, za mene recimo. To je tisti minus, ki vedno nastane v skoraj vsakem primeru,« zaključi Peter.
Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Starejše novice
