Foto: Jaka Arbutina
Letošnja žetev pšenice je zaradi spomladanskega deževja slaba, kar je povzročilo velike izgube, nizke cene pšenice in nezadovoljstvo kmetov, ki državo pozivajo k pomoči.

Visoke julijske temperature so v kmetijskih krogih sinonim za žetev. »Prava žetev je, ko je super vročina kot to. Premagujemo jo s tem, da spijemo kakšno pivo, hladno,« se pošali kmet Dejan Jakob iz Lipovcev. 

A šalo na stran, letošnja žetev je bila bolj grenka. Zaradi spomladanskega obilnega deževja so bile izgube velike, predvsem na ilovnatih tleh, kjer so ponekod poželi zgolj šest ton pšenice na hektar.

Danilo Rihtarič iz Kmetijske zadruge Gornja Radgona je povedal: »Smo pričakovali boljši pridelek, kot se zdaj kaže. Računamo med 400 in 500 evri izgube po hektarju

»Razočaranje je zelo veliko pri kmetih. Mi beležimo na težkih tleh hude, hude izpade. Ne zadovoljujemo niti kvaliteti B ali pa A,« je dodal Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za odkup in prodajo žit.

Na drugi strani pa so bili bolj zadovoljni tam, kjer je pšenica rasla na peščenih tleh. 

»Nismo sicer pričakovali takšnih pridelkov, se pa gibajo tam med 7,5 in 8 tonami, tako da smo zadovoljni,« je pojasnil Jakob.

Kmetje uperjajo prst proti mlinarjem in pekom

Vremenske nevšečnosti so močno vplivale tudi na samo kakovost pšenice, več kot polovica je bila krmne pšenice slabše kvalitete. Že tako nizke odkupne cene so bile zato še nižje. 

»Cena za krmno pščenico se giblje od 170 evrov, krušna, ki je izbruševalka, pa okrog 220 evrov,« je pojasnil Rihtarič.

Kmetje opozarjajo, da nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave in so daleč od cen pred vojno v Ukrajini. »Sama cena je letos sigurno vsaj od 50 do 60 evrov po toni premajhna,« je povedal Jakob.

Küčan pa je dodal: »Mlinarji niso pripravljeni primerno nagraditi kmete. Zgovarjajo se na uvoz ukrajinske pa mešane z hrvaško ali avstrijsko pšenicami in cenenimi mokami. Smatram pa, da je pri mlinarjih in pri pekih še veliko rezerve. Namreč v lanskoletnem in letošnjem letu se kruh in pekovski izdelki ter moka ni pocenila.«

Foto: Jaka Arbutina

Kmetje uperjajo prst v mlinarje in peke, od države pričakujejo pomoč

V pomurskem Mlinopeku bodo letos skupno odkupili okrog 13 tisoč ton pšenice po ceni od 165 do 212 evrov na tono. Po njihovih besedah je to maksimum, ki ga lahko dajo kmetom: 

»Zadnja leta cena in pa cena izdelkov ne grejo skupaj. Mi smo lani odkupovali nekje normalno, predlani pa astronomsko. In tista cena - od 310 do 400 nas kolje že dve leti in mislim, da smo morali zaradi tega postati tudi previdni. Kajti iz vseh vetrov se vozi moka, vsak lovi nekaj ugodnejšega kupca,« je pojasnil direktor Mlinopeka Karel Pojbič.

Če bodo potrošniki še naprej želeli jesti slovenski kruh, bo država morala priskočiti na pomoč in zaščititi kmete, so jasni kmetje. 

Rihtarič je opozoril: »Letos pričakujemo kar precejšnjo izgubo v pridelavi pšenice. Zato že zdaj apeliram na državo, da prične z novim ukrepom pomoči 2024.« Küčan je dodal: »Naj nas država zakonsko zaščiti. Ali naj nam da zakonsko osnovo, da nas kupci plačajo to, kar je strošek pridelave. Ali nam pa država razliko pokriva. Tudi moja plača mora biti zagotovljena in če je pšenica plačana samo 70 odstotkov od stroškov pridelave, pomeni, da moja plača ni niti minimalna plača, ampak je v deficitu.«

Če bo slovenska politika še naprej gojila mačehovski odnos do kmetov, je zaključil Küčan, se Slovencem »ob prvi pravi krizi piše huda lahkota.«

Foto: Jaka Arbutina
Foto: Tim Vengust

Komentarji (80)

., (ni preverjeno)

Zaradi pomurske pšenice nede lakote sigurno. Pšenice je na trgi več kak preveč.

franček75 (ni preverjeno)

Istina, ampak trg se menja, ukrajinska pšenica puna strupof, EU pa pred zlomon... ka pa rastej doma ali pri sousidi pa lejko pogejš tudi kda kujpiti ne boš mogo.... Blagovna menjava de nazaj... žal!

In reply to by ., (ni preverjeno)

23455 (ni preverjeno)

Mogoče, mogoče je to del načrta. Sploh če se iz tretjih držav uvaža hrana, kjer je špricanje z najbolprepovedanimi pesticidi in fungicidi. In samo trgovec napiše magične besede "akcija" in vsi to navalijo, med njimi tudi kmetje, ki se potem borijo za lokalno. Ironija do konca.

In reply to by franček75 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Aktivno spremljam farmerje po celem svetu, recimo avstralec, američan, pa še marsikateri drugi lahko še vedno uporabljajo FFS, ki so pri nas prepovedani že več kot 30 let ker so dokazano rakotvorna. Tudi v EU so take države, kjer je marsikaj še vedno dovoljeno kar slovenci ne smemo uporabljati že 10 ali celo 20 let. Zdrava hrana bo v evropi čedalje večji problem ker politika noče več kmeta, noče več industrije, vsak bi samo še nekaj preprodajal iz tretjih držav za maržo, da te boli glava.

In reply to by 23455 (ni preverjeno)

Kriger Hans (ni preverjeno)

pa tak lepo bi vam bilo lahko
pa ste ga nekaj srali s svojo državo
Sedaj pa imate kar ste si skuhali
avidesehn

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Res je, ampak ko pa bo enkrat počilo se trgi hitro zaprejo in potem pšenice ne bo. Vsaka država, ki ne poskrbi za samooskrbo je na daljši rok obsojena na propad.
Naša pšenica gre večinoma v tujino kjer jo še znajo ceniti. Po drugi strani, pa se uvaža odpad z drugih držav, ki ga nihče noče, samo da je poceni in da so marže preprodajalcev velike.

In reply to by ., (ni preverjeno)

Uiiii (ni preverjeno)

Kdo tu laže??
Če bodo potrošniki še naprej želeli jesti slovenski kruh, bo država morala priskočiti na pomoč in zaščititi kmete, so jasni kmetje.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Jesti slovensko, pol tega kar piše gor, da je slovensko ni slovensko, enako avtrijsko, ..., predelovalci in trgovci goljufajo na polno, kontrole ni ali pa se gleda skozi prste. Ve se kdo tu laže. Gre se za samooskrbo kot tako, za neodvisnost države od drugih, nič drugega.

In reply to by Uiiii (ni preverjeno)

Aqwwe (ni preverjeno)

Ne zadovoljujemo niti kvaliteti B ali pa A,« je dodal Franc Küčan,

A lahko ta tip za zadnjih 5 let pokaže kakšno kvalitete pšenice je imel, na papirjih odkupa?

Qwwwe (ni preverjeno)

na državo, da prične z novim ukrepom pomoči 2024.«
Ali je to kolhoz kjer delajo kot jim povejo ali so svobodni??
Ne vem zakaj bi država podpirala nekaj kar se ne izplača, naj sejejo kaj drugega. Očitno pšenica ni strateška surovina za Slovenijo. Ergo. Nobenih pomoči.

Gost55 (ni preverjeno)

Hrana je še kako strateška surovina, ampak kapital prevlada.

In reply to by Qwwwe (ni preverjeno)

Uiiii (ni preverjeno)

Hrana je zelo širok pojem od zelenjave, do sadja , mesa , ni da ni. Hrana je, samo naša država pač za pšenico, ne hrano pravi da ni strateško pomembna za Slovenijo. Pa kaj potem. Kruh lahko pečeš tudi iz pire, ajde ali koruze, verjetno še kaj. Ni skrbi.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Hrana oz. surovine za hrano so strateškega pomena. To pomeni da je tudi pšenica. Ti pa če želiš lahko ješ tudi črve. Ne razumem vas, ki na to gledate tako ignorantsko, Človek rabi vodo in hrano, potem obleko in streho nad glavo, vse ostalo je luksuz. Tega se ljudje na zavedajo, ko bo enkrat počilo bo to vse kar bomo rabili.

In reply to by Uiiii (ni preverjeno)

Fddss (ni preverjeno)

Očitno ne razumeš ali nočeš razumeti. Hrane je pomembna in brez nje se ne preživi, brez pšenice se pa lahko. A sploh veš koliko živil sodi pod pojem hrana? Očitno si velik pridelovalec pšenice. Nismo kot ljudje odvisni za življenje od pšenice. Ne mi s črvi in podobnimi globalisticnimi forami.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Ti ne razumeš, pšenica je pomembna surovina in je ni možno samo tako nadomestiti, vsaj ne poceni. Pa ali misliš da smo z piro, ajdo, ... samoooskrbni, lepo te prosim, pa misliš da je raćunica kaj boljša? Dokler je butično in si iz okolice LJ gre, ostalo pa je žalost. Pojem hrana, še dve besedi dodaj pa dobiš cenovno dostopna hrana, to je pomembno. Ja sem velik proizvajalec pšenice, letos sem je podaril slabih 8 ton. Eni še mislite, da so črvi globalistična fora, vse to prihaja, v roku 10 let boš videl prve zakone da jih bodo lahko proizvajalci dodajali v hrano in kot potrošnik več ne boš imel izbire saj bodo do takrat uničili malega kmeta, prepovedali samookrbo, ... Zdaj sem mogoče teoretik zarote, čez nekaj let bo to realnost, spremljaj malo medije kjer še ni cenzure.

In reply to by Fddss (ni preverjeno)

Gbesaaa (ni preverjeno)

Pohvalno, da pridelujes pšenico in zato te razumem, da si tudi bolj čustveno navezan na to kulturo. Samo včasih pač trg pove da tega ne potrebuje. Se spomniš 25-30 let nazaj, kakšen problem je bilo dobiti službo, sedaj jokajo da nimajo delavcev in ker jim pohlep ne pusti pošteno plačat dobrega delavca, pritiskajo na politiko, da deli vizume za Filipince in ostali tretji svet, da imamo poceni sužnje. Naši pa v Avstrijo na delo. Enako pšenica. Dajmo jo ukinit, mogoče vas bodo čez 10 let prosili naj jo pridelujete.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Jos (ni preverjeno)

Ce bos tako razmisljal smo v 5 letih gotovi.
Potem ne rabimo doktorov, uciteljev, zavarovalniskih zastopnikov,...
Pac jih pripeljemo od drugod od koder so cenejsi.
Niso dobri, vendar pa so.
Jej lokalno.
Ka ti delas je cenjeno ka pa ostali delamo pa smo nic vredni
Razmisli v tej strani

In reply to by Gbesaaa (ni preverjeno)

Kriger Hans (ni preverjeno)

avidesehn

In reply to by Jos (ni preverjeno)

Ofeden (ni preverjeno)

Kmetje uperjajo prst v mlinarje in peke, od države pričakujejo pomoč

V kakšne mlinare pa peke? Naj pokažejo na slovenske in EU koruptivne politke keri forserajo j3beno ukrajinsko sran...mislin pšenico.

Bvcll (ni preverjeno)

Kaj če bi se vi kmetje in kulaki, enkrat dogovorili in 1 leto noben ne seje pšenice, kot znak protesta?
Bi šlo? Težko, ker niste enotno, in vsak samo svoj žep gleda. Kje je sindikat kmetov? Kje je nevladna organizacija KGZS?

Gigi Govedina (ni preverjeno)

Tak je teleta komentatorska,nej trbej kmetu pomagati,nej trbej pšenice sejati,vij socialaši te rajši žrli ukrajinski strup,he,he,he moje nete dobili niti enoga zrna,ka mo vse odpelo v AT,vij klošari se pa lejko fajn naraji.

Xzserr (ni preverjeno)

Hehe, ti si eden tistih ki bo vse odpeljal v tujino, potem pa sam kupil poceni strup v naših trgovinah. Če bi vsaj napisal da si boš s svoje pšenice doma spekel.lastni kruh, bi te razumel. Tako si pa samo del problema, kjer so €€

In reply to by Gigi Govedina (ni preverjeno)

.. (ni preverjeno)

Se pravi slovenska subvencija ti diši pšenico pa v Avstrijo. Takšnin kak si tij subvencijo ne bi smeli dati Či si jo pa doubo pa vrniti, naj ti Avstrijci dajo subvencijo.

In reply to by Gigi Govedina (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Subvencija oz. pravo ime je izravnalno plačilo, bi naj pokrivalo razliko v pogojih, ki jih ima recimo EU kmet proti recimo nekemu američanu, ..., od koder uvažamo hrano preko raznih trgovinskih sporazumov, ki podpirajo nemško avtoindustrijo, da lahko izvaža avtoodpad. Kmet in še marsikdo drug zaradi tega potegne ta kratko. Drug del subvencij so izplačila zaradi okoljskih zahtev, ..., da se kmetu vsaj delno pokrije pridelavo z omejitvami, skrb za okolje, ...
Večina kmetov direktno ne vozi pridelkov v avstrijo, tako da zavajaš. Je pa tako, da kot kmet prodam lokalnemu odkupovalcu, pride tovornjak in naloži za italijo, avstrijo, ..., tako da se obrni na njih zakaj naše pridelke vozijo v druge države. Da ti malo pomagam, večja marža, ki je kot kmet ne vidim, tujci radi vzamejo naše pridelke ker so vseeno kvalitetni, tudi če razni pametnjakoviči za tipkovnicami trdijo, da je samo tuje dobro.
Pa EU ti da sredstva za subvencije. Večina denarja pride iz EU, malo si preberi preden pišeš nebuloze. Mi kot članica plačujemo EU razne prispevke in potem po drugi strani dobimo določena sredstva.

In reply to by .. (ni preverjeno)

Xzserr (ni preverjeno)

"Če bodo potrošniki še naprej želeli jesti slovenski kruh, bo država morala priskočiti na pomoč in zaščititi kmete, so jasni kmetje. "
Halo, pa kaj jim ni jasno slovenski potrošnik že nekaj let več ne je slovenski kruh. Vsa slovenska pšenica se preproda naprej v Italijo in nekaj še dalje na bližnji vzhod, kjer pač posredniki zaslužijo in potem se uvaža poceni roba. Dobiček je dvojen.

Antimigu (ni preverjeno)

Cigani do preskrblene, za parazite dobro skrbimo.

Darknet (ni preverjeno)

Meni je nej jasno od kec njin te tej traktorji za 100 pa 200 gezero evrov? Če se Nika ne splača. Pitan za pajdaša ka ma 4 traktorje.

Kopp (ni preverjeno)

Verjetno država da, brez rizika, nepovratna evri?!. Od kec jim novi kombajni za 300 in 400 gezerov, in še vedno se žita ne splačajo, sejejo pa velike površine?? Ekonomijo našega kulak ne razumejo vsi.

In reply to by Darknet (ni preverjeno)

sestra (ni preverjeno)

Nej ti je jasno, ker je poznavanje ekonomije že tvoj osnovni problem, oz. problem večine. Natipkaj v Google kredit in prečitaj vse o tej tebi na novo ugotovljeni besedi. Kda boš neznanko osvojil se lejko lotiš novoga koraka in napiši leasing. To de pravi VAO efekt za tebe, ne boš mogo spati, noro de ti. Probaj! Boj drzen!

In reply to by Darknet (ni preverjeno)

Drzen .. (ni preverjeno)

Kupiti stroj, traktor ali kombajn za 400 gezerov in vzeti kredit ali lizing za celotno vsoto je drzno in spoštovanja vredno. Kupiti enak kombajn ali traktor in vzeti kredit za 100 gezerov, ostalo 300 gezerov primakne država kot nepovratna sredstva, pa ne rabiš ekonomije, niti jajc, niti 3 razrede osnovne šole, ker ti za plačilo svetovalci na KGZS vse naredijo, in ker tudi če stroj prodaš čez 5 let, ker ti ne znese plačilo kredita, z lahkoto poplačas kredit in še kaj ostane. Ni vse črno in belo.

In reply to by sestra (ni preverjeno)

d.o.o. (ni preverjeno)

Imam svoje podjetje in tudi meni je država oziroma EU preko razpisov subvencionirala nabavo strojev in ostalih osnovnih sredstev preko razpisov, enako kot to delajo kmetom. V čem je razlika? Meni je CNC rezkalni stroj isto tako pomemben za proizvodnjo in zaslužek, tako kot kmetu traktor. In boljši in dražji je rezkalni stroj, boljši je izdelek in manj časa se porabi za izdelavo, enako je pri kmetih, če imajo boljšo in dražjo mehanizacijo. Torej razlike ni! Ne razumem zakaj vam gre vedno v nos to subvencioniranje kmetov, saj pa to se dela v vseh panogah, v turizmu, kovinarstvu....

In reply to by Drzen .. (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Cela EU temelji na subvenciah, eni se tega zavedamo, eni pa ne.

In reply to by d.o.o. (ni preverjeno)

Bvvg (ni preverjeno)

Najprej nimaš ti svojega podjetja in nič ti ni financirala. To si napisal kot klasičen hipotetičen primer. In ni isto. Razlika je. Kaj je traktor za 300k boljši od traktorja za 120k. Vse enaka oprema, mogoče namesto 280 konjev ima 180? Kje je ta razlika v kvaliteti obdelave na 100ha?? In tudi v vseh teh panogah grejo podjetja v stečaj, zakaj potem kmetija kjer se je kulak zakreditiral ne bi smela iti?? Njih pa naj država rešuje non stop neke državne pomoči. Bo pa kdo pametnejši prevzel.

In reply to by d.o.o. (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Ti bom tako povedal, kot mali kmet se čudim koliko mehanizacije so si nabavili "večji" kmetje, ki so na nivoju EU še vedno mali kmetje. Recimo, dela 100Ha. Nemec pravi, da se mu za to površino ne izplača imeti lastnega kombanja, da se mu ne splača kupiti novega traktorja, kupi sicer kakšen nov priključek, to pa je tudi vse. Naši kulaki pa pripelje nov kombanj za 400k, nov traktor za 200k, pa ne samo enega, priključke za 200k. Problem je tukaj po eni strani miselnost/naivnost, po drugi strani pa svetovalci/država, ki jih napeljujejo v to in da jim dajejo sredstva na razpisih. Vse to pa je del načrta, svetovalci iščejo naivneže, ki se potem zapufajo za celo življenje, da jim potem ne ostane nič drugega kot da delajo in jamrajo.
Res je, da ima večji kmet drugo računico, lažje pokrije fiksne stroške oz. jih razprši po površinah, lažje pokrije izpad pridelka na delu površin zaradi vremena, še vedno pa odkupne cene ne pokrivajo stroška proizvodnje in to je velik problem. Krediti pa ostajajo, marsikateri kmetija je zadolžena za miljon evrov in več.

In reply to by Darknet (ni preverjeno)

Gadafi (ni preverjeno)

Ka mislis dok z dreva so spadnoli včasih nemres spati

In reply to by Darknet (ni preverjeno)

Evotigans (ni preverjeno)

Verjetno jih tepe zgodovina.
So imeli zelo dobičkonosno poljščino sladkorno peso. In poleg vseh koruptivnih politiko, so kmetje bili botri, da so uspeli zaprti tovarno sladkorja v zameno, da so dobivali 5 let, vsako leto, lepo veliko odškodnino, glede na površine v zadnjem letu. Vsi takrat tiho, kot miši, ker so kapljali cekini. A so bili protesti? Čas hitro teče.

realnooo (ni preverjeno)

JEB** SLOVENSKOGA KMETA KULAKA KERI SAMO JAMRA IN OD DRZAVE IZSILJUJE SUBVENCIJE...
BOMO PA PAC KIPUVALI BOLJ AVSTRIJSKO, ITALJANSKO, MADZARSKO...

Gost55 (ni preverjeno)

Pozabi, ne boš kupoval avstrijsko je predrago, Kupoval boš prepakirane pomije, sam da bodo poceni, trgovec pa bo lepo pokasiral z maržo.

In reply to by realnooo (ni preverjeno)

repar (ni preverjeno)

Bouga mati kera je rodila takšnoga potomca kak si ti....

In reply to by realnooo (ni preverjeno)

sokolec (ni preverjeno)

Naučite se pisati - lahkota namesto lakota!

Gost55 (ni preverjeno)

Bom napisal zgodbo malega kmeta, pa mislim da velja tudi za velikega, sicer je velik bolj subvencioniran, dobiva denar na razpisih, ima boljše pogoje, ..., ampak pustimo zdaj to.

Letošnje leto zaznamujejo visoke cene materiala, ki so se sicer malo spustile, vsaj kar se tiče gnojil, vse ostalo je dražje od 30 do 100 in več procentov. Drug izziv je je bila lanska moča, ki se je nadaljevala v zimo in delno pomlad in je pustila resne posledice na zemlji, potem je svoje na pčšenici naredil še aprilski vročinski val in izničil možnost normalnega pridelka. Kar se tiče lanskih poplav si po mojem zemlja ne bo opomogla še nekaj let in to se vidi na pridelkih.
Odkupne cene tako ječmena kot pšenice so letos na ravni izpred 10 let ko sem moral v proizvodnjo ječmena, pčenice, ..., vložiti polovico tega kar zdaj vložim in tu je glavni problem. Odkupne cene ne sledijo rasti stroškov in to že kakšno desetletje ne. Do korone je bilo še nekako vzdržno, marža je bila dokaj majhna, ampak je vsaj obstajala, potem pa je prišlo do eksplozije cen. Zdaj dejansko sploh več nimaš možnosti kaj zaslužiti, sam pravim, da naše pridelke podarjamo. Problem je tako velik, da dejansko moraš že v jeseni razmišljati kaj sploh sejati in kaj vložiti, da imaš čez slabo leto vsaj minimalno možnost, da si pokriješ stroške. Tako odpade uporaba tretiranega semena ker je predrago in se seje samo še domače, odpade škropljenje proti boleznim, odpade zavarovanje ker je enostavno predrago, zavarovalnice pa ne izplačujejo dejanske škode ampak iščejo izgovore.
Rezerve so že zdavnaj izčrpane in vsaj mi mali že nekaj časa zalagamo plače, da lahko sploh kaj posejemo in na koncu poženjemo. Prej smo zalagali plače, da smo posodabljali kmetijo in si potem skušali ta vložek pokriti, zdaj pa da lahko sploh kaj pridelamo. Sramota na celi črti in to tako ne gre. Če si pogledamo letošnji pridelek, ki je okrog 6t/ha, na marsikateri lokaciji ne dosega niti 5t/ha kljub ustreznemu vložku, bi morale biti cene krmne pčenice in ječmena okrog 250EUR/t. S tem zneskom bi si pokrili vložek, delo in mogoče bi ostalo še kaj malega, da bi lahko vložili nazaj v kmetijo. Zdaj si pa naj vsaj izračuna koliko izgube smo pridelali. Samo lani je ta izguba znašala med 200 in 300 eur na ha.
Če si pogledamo subvencije, ki jih tako sovražite. Subvencije se iz leta v leto zmanjšujejo, vsaj te osnovne, ukinili so premijo za gojenje pšenice, ki je prejšnja leta vsaj malo pokrila izgubo. Kmetje si v računico vedno dodamo tudi subvencije in na koncu ugotoviš, da kljub subvenciji še vedno delaš izgubo, pa sploh še nisi upošteval svojega dela. Nekoč je veljalo, da ti je če drugo ne subvencija ostala za delo in si jo kot dober gospodar vložil nazaj v kmetijo, kakšen slab pa jo je porabil za kaj drugega.

U2 (ni preverjeno)

Kelko psenice v Sloveniji zraste, telko 4 sredne velki kmeti v Nemčiji sami pridelajo....tou nej vredno pijsati

Gost55 (ni preverjeno)

Ena trditev, ki sem jo bral v enem tujem mediju je bila, 80% zemlje na našem planetu je v lasti velikih kmetov in korporacij, ki pa pridelajo samo 20% hrane. Na ostalih 20% zemlje mali kmetje pridela-jo/mo 80% vse hrane. To ti da marsikaj za vedeti, če premoreš mali kritičnega mišljenja. Potem pa imaš še statistike za slovenijo, mislim da ena gre takole, rodovitne zemlje primerne za pridelavo žit je pri nas cca 8%, ostalo je gozd, degradirana zemljišča tipa gorski pašniki, ..., in mi še vedno veselo zazidujemo kmetijsko zemljo, delomo prazne obrtne cone v vsaki vukojebini, ... torej želim povedati, da imamo v sloveniji omejen proizvodni potencial.
Pusti ti nemce, tam imaš ost in west, pri enih je povprečna velikost kmetije okrog 250ha, pri drugih pa 70ha. Jih boš rabil kar nekaj, da ti pridelajo enako kot naši kmetje.
Pa še nekaj se je potrebno zavedati, pri velikih farmah je izpostavljenost, da gre kaj narobe dosti večja kot pri malih kmetih. Velike farme večkrat nimajo zadosti delovne sile, vidiš da marsikje vse visi na enem človeku in če se mu kaj zgodi se taka kmetija zapre.

In reply to by U2 (ni preverjeno)

Dwwww (ni preverjeno)

Vse lepo in prav napisano, samo potem nekaj pod vprašanj. Zakaj kmetje ali vsa ta njihova združenje, sindikat, KGZS, zadruge, združenja govedoreje in kaj je še teh na vsakem vogalu, ne protestirajo ko njivo 1 klase betonirano v nepotrebno trgovino? Lep primer uničenja rodovitne zemlje je gradnja Eurospin. In drugo. Drugi kulaki, komaj čakajo da kdo ki je v kreditnih guzne, da se ga polastijo. In niso vsi v rizičnih kreditnih. Kredit se plačuje iz subvencije ki je fiksen prihodek.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Samo poglej proteste kmetov okrog magne, izkupička nobenega ker je bil interes politike, da se to naredi. Kmet jo tukaj vedno potegne ta kratko. Eurospin v MS smo rabili kot luknjo v čelu, imamo ogromno zemljišč, ki se zaraščajo ampak spet interes politike. KGZS je financiran s strani kmetov skozi prisilo, ki si jo je izboril pri politiki, ne bodo grizli roke, ki jim je to omogočila. Do zdaj še nisem našel kmetijske organizacije, ki bi kaj naredila za kmeta, vsaj ne za malega kmeta.
Glede subvencije, sem že pisal, pred leti je ostala in si z njo posodabljal kmetijo, zdaj odide za material in to je problem. Dejansko se ne krije niti material. Pišem z vidika malega kmeta, veliki imajo sigurno drugo računico.

In reply to by Dwwww (ni preverjeno)

owow (ni preverjeno)

ja tako je. in potem če najprej gledamo, zakaj volite ali volijo iste politike, ki kradejo kmetu in ljudjem rodovitno zemljo. in zakaj Kgzs ne svetuje, naj se teh politikov kmet na volitvah izogiba. Zato ker so nevladna organizacija, ki dobi denar od vlade in se v politiki ne sme spuščati, sevda tam kjer ji povejo. KGZS ni neodvisna, sedi na 2 stolih-, zbornični prispevek in NVO.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Vsi so enaki, zdaj mi pa povej koga voliti, a bo bolje? Enako je v sloveniji kot tudi v EU, na koncu se tako ali tako vse dogovorijo pod mizo. Demokracija, volitve, vse to je samo farsa.

In reply to by owow (ni preverjeno)

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Spet nekaj bluzijo o slovenskem krihu ❗

Vsako leto mlinarji uvozijo tisoče ton pšenice z Madžarske in Poljske ❗

Danes se tudi večino kruha in pekovskih izdelkov dokončno speče v trgovini ❗

Izdelki za dopeko se masovno proizvajajo v državah na vzhodu in tudi v Srbiji ❗

Toliko o slovenskem kruhu ❗

Gost55 (ni preverjeno)

Naši mlinarji našo pšenico izvozijo in uvozijo odpad, samo da je dobiček. Tako naša pšenica pristane v avstriji, italiji, ..., mi pa jemo pleve z madžarske, poljske, ukrajine, ... Kruh pečen v trgovini je pa najslabša možna opcija ker vsebuje ogromno E-jev, ampak to nikogar ne zanima, glavno, da je še topel ko ga vzame z police in lepo diši tistih nekaj ur, potem pa ga še svinje nočejo jesti.

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Dwwww (ni preverjeno)

In potem nam kmetje prodajajo pravljice o slovenskem kruhu, vse samo nakladanje.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Niso problem kmetje, problem je drugje, to je potrebno razumeti.

In reply to by Dwwww (ni preverjeno)

Gdss (ni preverjeno)

Vemo. Samo potem naj ti kmetje povejo, da mogoče bomo PONOVNO lahko jedli slovenski kruh, ker ga že leta ne. Na, da ga ne bomo, ker ga itak ne

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

. (ni preverjeno)

Zaj de trebalo cene dvigniti, da hrvati nazaj zaslužijo.

65_55 (ni preverjeno)

...je zaključil Küčan, se Slovencem »ob prvi pravi krizi piše huda lahkota.«
Se opravičujem, samo to je pa politikanska in populistična izjava brez kakršnekoli strokovne podlage.

Gost55 (ni preverjeno)

Pustimo Kučana, ... S to izjavo pa ima še kako prav, v Evropi imamo vojno, še malo bliže poči in se trgi zaprejo, države bodo začele kopičiti zaloge pšenice in drugih nepokvarljivih surovin in vsaka država brez lastne samoobskrbe bo ostala lačna ali pa plačevala drakonske cene. To se nam lahko kar hitro zgodi. Problem je da ljudje prehitro pozabljate kakšne vse krize so že bile. A mislite da imajo države strateške rezerve pšenice samo za to ker je to lepo?

In reply to by 65_55 (ni preverjeno)

Zsssa (ni preverjeno)

Zaradi pšenice ne bo lakote, to je dejstvo. Mislim toliko enih drugih pridelkov obstaja, ajda, proso, meso, mleko, koruza, rž, pira in še in še da o zelenjavi in sadju sploh ne govorimo. In dajanje takih izjav je neprimerno ko govorijo o pšenici.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Cenovno dostopna hrana je nujna in pšenica je ena od sestavin. Dajte si že enkrat dopovedati. Ajda, proso, rz, pira, lepo te prosim prenehaj z temi butičnimi forami. A misliš da je računica kaj boljša če greš proizvajat to za maso ljudi? Dokler se gospodične v LJ preseravajo z razni kruhki še gre, če jih imaš kot stranke. A misliš da meso zraste na drevesu, koliko surovin je potrebnih, živali ne živijo od jubezni in lepega zraka. Zelenjava in sadje sza hitro pokvarljivi surovini, sicer se lahko greš konzerviranja, ampak če potegneš črto s strani kmeta, ki to poizvaja je spet problem računica.

In reply to by Zsssa (ni preverjeno)

Breeee (ni preverjeno)

Naš dragi gost55. "A misliš da meso zraste na drevesu, koliko surovin je potrebnih, živali ne živijo od jubezni in lepega zraka."
To so floskule za mestne ljudi in tiste agronome ki še zemlje niso sami obdelovali. Zakaj. Katera žival rabi pšenico kot primarni vir prehrane?? Nobena. Niti govedo, niti perutnina, niti svinjina, da o drobnici ne govorim. Zato ne zavajajte. Če ne bo na slovenskih poljih pšenice, bo še vedno mesa dovolj.

In reply to by Gost55 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Tudi pšenica gre za krmo in to ogromno. Samo eni se tega ne zavedate, tako da škoda časa za prepričevanje prepričanih.

In reply to by Breeee (ni preverjeno)

repar (ni preverjeno)

Ka vse ostale poljščine se same prozvajajo? Glih tak kak pšenico tudi ostale stvari prideluje kmet. Ges ne ven ka ste vi za enih lidij ka vedno znova takše bedarije kvasite...

In reply to by Zsssa (ni preverjeno)

Varda (ni preverjeno)

Večina zadrug odkupuje samo kao krmno pšenico ,le ta se bo v silosih čudežno spremenila v krušno,le kdo bo pobral 50€ dobička po toni,zadruge so prvi in velik oderuh kmeta

osmi april (ni preverjeno)

Larifari

Polana pišta (ni preverjeno)

V srbiji na odkupnih mestih je 12% beljakovine spada v A.
Prinas pa cigansko lopovski mlini in odkupovalci pokradejo kmeta, saj minister je nek lolek.
Sam sem direktno z njive prodal Italijanu, za lep denar.

6--5 (ni preverjeno)

In potem vse tiho je bilo, že leta, tisti peščici glasnim plačajo A, tudi če to ni in je mir. Gremo dalje. Tako je na terenu. Žal.

In reply to by Polana pišta (ni preverjeno)

Odkec (ni preverjeno)

Vsako leto ista štorija, samo ja branje "ubogih in obubožanih kmetov", vedno najdejo vzrok za to.
Ko pa so se frajerisali po cestah s traktorji in se ob tem neznansko zabavali, ob zastojih v prometu, se niso vprašali o svojem početju.
Ne stokajte, ne jokajte, delajte, če vam je ali pa vrnite državne subvencije in ostanite tam, od koder ste.
Zaradi "vaše" pšenice in ostalih s pesticidi napolnjenih umetnih tvorb, nihče ne bo, stradal.

666 (ni preverjeno)

@Odkec. Nej san kmet, ga pa spoštujem in tij prekleto govedo psihopatsko da ti pizda materina svinjska. Takše bi trbelo na kol kak so tau delali Turki. CRKNI pes smrdljivi.

In reply to by Odkec (ni preverjeno)

83838 (ni preverjeno)

že zaradi tvojega primitivneg in žaljivega obnašanja si izpadel debil in nekredibilen. zadrži te gostilniške izraze pri sebi, tudi če si kmet.

In reply to by 666 (ni preverjeno)

Gost55 (ni preverjeno)

Maloumni vidijo samo stroje, vse jih moti, slovensko je tako ali tako zanič, tuje pa vse bio, visoke kvalitete. Ta pametni pa vejo da je ravno obratno, zato se naše izvaža, da se potem uvažajo smeti in pomije za maloumne. Pa tudi maloumje je subvencionirano, vrnite socialne in se pravite delat. Tisti, ki dela in nekaj proizvaja tudi drugače gleda na stvari, ki jih vidi.

In reply to by Odkec (ni preverjeno)

1331 (ni preverjeno)

Vojna v Ukrajini je kriva za nizke odkupne cene, za visoke prodajne je kriva vojna v Ukrajini. Striženje ovc ...

rererw (ni preverjeno)

tako pa pravijo kapitalisti.
(INTERVJU) Ko bo zrasla solata, vprašanj o pšenici ne bo več, pravi vodja projekta postavitve rastlinjakov Matej Bandelj.
dodajam- hvala za tako umetno solato, ki jo že sedaj dobim v trgovini.

Expert (ni preverjeno)

Sobota info, vij ste idioti!

Nihče (ni preverjeno)

Že san Barroso je upozarjo pred lejte kak Slovenija nej samozadostna in be mogle bole poskrbete. Se še spomninte protestov kmetov po evrope zaradi gonje politike proti gnojilon in zmenšanje kmetijskih površin? Ta levičarska politika zna samo prate pejneze v Ukrajini nič drujgoga. Tak dale pa mo vesele če mo lejko kamne lizale!

Gost55 (ni preverjeno)

Levi, desni, sredinski, vse isti šmorn, samo imena druga. Dejansko mi, ki smo kritični do politike in kam zadeve grejo, tako pri nas kot tudi v EU nimamo sploh več koga za voliti ker vsi podpirajo financiranje vojne v ukrajini, genocid s strani izraela, uvoz črnih socialašov, deindustrializacijo, uničenje kmetijstva, zeleni pokop, ...

In reply to by Nihče (ni preverjeno)

naracava (ni preverjeno)

V začetku oktobra bodo potekale sedme volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Kmetje, tisti pravi, ki vlagate tudi od služb v kmetijo, pametno razmislite, da ne boste volili kakšnega lenivca, ali strankarske pijavke, ali kakšenga tihega prdca, ki ko protestirate ga nikjer ni v prvi vrsti.

Gost55 (ni preverjeno)

Edine prave volitve bi bile, da se ukine obvezno članstvo v KGZS in financiranje manjakov, ki nas ne zastopajo. Vse ostalo je samo farsa, tudi če se ime menja, politika se ne bo.

In reply to by naracava (ni preverjeno)

LENDAVČAN 1 (ni preverjeno)

Vsi kmetijski pridelki so dvakrat prepoceni, sem za zvišanje in ne rabimo subvencij, kao miloščine pesek v oči.

.. (ni preverjeno)

LENDSVČAN 1 ti samo zvišaj cejno, ok samo či boš oudo. Či ne boš pa v stečaj kak marsikero podjetje, živeti na račun države se pravi na račun davkoplačevalcov more biti konec.

Poljedelec (ni preverjeno)

Cene za psenico lahko ruknejo gor preko noci zdaj so njive pozete .

Gost55 (ni preverjeno)

Seveda, cene bodo šle gor, vsako leto je podobno, paraziti v klimatiziranih pisarnah manipulirajo z cenami in služijo bajne vsote, pa pšenice nikoli ne vidijo. Zato bi bilo potrebno prepovedati trgovanje z pšenico in manipulacije z ceno. To bi moralo veljati za vse kmetijske proizvode.
Pri nas je problem ker imamo žetev dokaj rano, tako pokasiramo skoraj vedno nižjo ceno kot recimo kakšen nemec, ki začne z žetvijo 2 ali tri tedne pozneje. Opcija bi bila skladiščenje in plasiranje na trg ko je cena večja, samo to lahko dela le redko kateri kmet v sloveniji, tega se lahko gre panvita, razne zadruge, ki pa ne delajo za kmeta ampak za sebe, pa smo spet tam. Ne razumem pa velikih kmetov, kupi recimo že tretji veliki novi traktor, vzame kredi za razliko, ki mu manjka od zneska, ki ga je dobil na razpisu, da bi pa ta denar recimo vložil v silos in si tako izboril boljše pogoje in ceno, da bi potem lahko naslednji stroj kupil brez kredita, to pa ne razmišlja. Tu je problem. Ne vem zakaj se več ne financira izradnjo silosov skozi razpise, verjetno je žitni lobij premočen in neodvisen kmet ni po godu politike. Mali se tega ne moremo iti, nas bi morale pokrivati zadruge, ki pa so pri nas sramota za to besedo. Že plačilni pogoji so katastrofa, na denar čakaš 2-3 mesece, razliko v ceni pobere zadruga. in tako večina kmetov išče kupce, ki plačujejo hitreje.

In reply to by Poljedelec (ni preverjeno)

Xxxxlll (ni preverjeno)

Ge pa pijse na krüje kakse kvalitete je vse se semele lajko je a b c samo kmeta jebejo z cejnof
Razen tiste ka so pri korite majo velki A++

Starejše novice