Zakon zahteva uporabo anestetikov in analgetikov, usposabljanj pa ni.
Letošnji sejem AGRA v Gornji Radgoni je zaznamoval tudi protest skupine prašičerejcev in predstavnikov nevladnih organizacij na razstavnem prostoru kmetijskega ministrstva.
Protestniki so izrazili nezadovoljstvo z odnosom ministrstva do živinoreje in opozorili na težave, s katerimi se soočajo v svoji panogi.
Obvezna neboleča kastracija pujskov
Zakon, ki bo začel veljati s 1. januarjem 2026, predvideva obvezno nebolečo kastracijo pujskov, a medtem ko se rok hitro približuje, ostajajo ključna vprašanja odprta.
Največja nejasnost je, da programi izobraževanj za rejce, ki bi morali biti že pripravljeni, še vedno niso vzpostavljeni.
Rokovanje z anestetiki in analgetiki
Ključna sprememba določa, da rejci kastracije do sedmega dne starosti brez posebnega usposabljanja ter uporabe anestetikov in analgetikov ne bodo smeli več izvajati sami.
»Ta zakon predvideva, da bodo morali ti rejci, ki bodo želeli to opravljati narediti tečaj, ker bodo rokovali torej z anestetiki in analgetiki,« je pojasnil veterinar Marko Nabergoj.
Strokovnjak za prašičerejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Murska Sobota Branko Belec je povedal, da ne morejo zagotoviti, da pri kirurški kastraciji pujskov ne prihaja do bolečin.
Rejci svarijo pred dodatnimi obremenitvami
Prašičerejci opozarjajo, da je panoga že zdaj v težkem gospodarskem položaju, nova pravila pa pomenijo še dodatne stroške in administrativne zaplete.
»Prašičereja je trenutno v ekonomski krizi in vsaka dodatna obremenitev, ki bo prišla na kmetijo, bo še bolj obremenila prašičerejske kmetije,« je poudaril Alojz Varga, predsednik Zveze prašičerejcev Slovenije.
Na terenu podobne skrbi opažajo tudi kmetijski svetovalci.
»Rejci pravijo, da se bodo s tem, ko so jim to naložili, povečali stroški in da bodo zaradi tega manj konkurenčni,« je povedal Belec.
Kompromis z ministrstvom
Ker je uporaba anestetikov zahtevna, je ministrstvo sprva predlagalo, da bi kastracijo izvajali le veterinarji. Po pogajanjih pa so prašičerejci dosegli kompromis - usposobljeni rejci bodo lahko postali veterinarski pomočniki.
»Ne sme biti v obliki injekcije, kajti v obliki injekcije rejci sami ne smejo tega aplicirati, po eni strani mora biti anestetični učinek, da ne boli, po drugi strani pa analgetični učinek,« je opozoril Nabergoj.
Varga je opozoril tudi na praktične zaplete pri izvajanju na terenu.
»Če bodo hodili veterinarji iz hleva v hlev kastrirat, ne bodo mogli upoštevati 72-urnega biovarstvenega premora,« je dejal.
Evropske smernice še dopuščajo stare prakse
Slovenija bo z novo zakonodajo med strožjimi državami Evropske unije, saj evropske smernice takšnih zahtev še ne določajo.
»Evropske smernice še ne zahtevajo kirurške kastracije do sedmega dneva z anestezijo in z analgezijo,« je povedal Belec.
Ministrstvo obljublja, da bo dve leti krilo stroške kastracije z analgetiki in anestetiki, a rejci menijo, da bo finančno breme ostalo na njihovih plečih.
»Čeprav ministrstvo obljublja, da bo dve leti plačevalo ta strošek kastracije z analgetiki in anestetiki, bo ta strošek vendarle ostal,« je dodal Varga.
Le nekaj mesecev pred uveljavitvijo novih pravil pa rejci še vedno nimajo jasnih informacij o poteku izobraževanj. Če programi ne bodo hitro vzpostavljeni, bodo številni kmetje ob začetku leta prisiljeni delovati v pravni in organizacijski negotovosti.
