Krajane Bučečovcev jezi nameravana gradnja asfaltne baze. Do gradnje so kritični tudi okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da gradbinci vse pogosteje postavljajo mobilne baze, zanje je potrebno manj dovoljenj, te pa nato stojijo več let in postanejo trajne.
Številni krajani šele pred nekaj dnevi izvedeli, da želi lokalno gradbeno podjetje Branka Weindorfera v neposredni bližini vasi postaviti asfaltno bazo, čeprav ima le dovoljenje za postavitev skladišča.
Postavitev na taki razdalji je problematična
Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije je ravno tako kritičen do načrtovane gradnje asfaltne baze. Opozarja, da med kemičnimi procesi pri pripravi asfalta nastaja močan smrad, ki predstavlja ogromno obremenitev okolice baze.
"Vse kar je oddaljeno manj kot 300 do 500 metrov od asfaltne baze je zelo problematično", pove Lipič.
Slovenska zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, še dodaja, zato podjetja to vedno pogosteje izkoriščajo.
Začasno, ki postane večno
Gradbinci s pridom izkoriščajo premična asfaltne baze, ki naj bi se uporabljale samo v času denimo gradnje objekta ali ceste na enem območju. Zakonodaja namreč za nekaj, kar je premično in naj bi se čez čas, ko po tem več ne bo potrebe, premaknilo na drugo lokacijo, predvideva manj stroge pogoje. A praksa kaže, da dosti premičnih asfaltnih baz na koncu ostane na lokaciji dolga leta, celo desetletja.
Namesto ene močnejše, več manjših bioplinarn
Krajani Bučečovcev imajo dober razlog za nezaupanje, saj imajo z okoljsko obremenjujočimi projekti že slabo izkušnjo iz preteklosti. Pred leti so jim namreč v vasi postavili bioplinarno. Ta bi sicer zaradi svoje velikosti že potrebovala okoljevarstveno dovoljenje, a je investitor namesto ene velike naredil več manjših, eno poleg druge. Za manjše bioplinarne namreč ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, investitor pa je tako po mnenju župana Belca po stran poteh obvozil zakonodajo. Smrad in okoljski vpliv večih manjših bioplinarn se, jasno, sešteva in tako obremenjuje okolje vsaj v tej meri, kot ena velika.
Želijo ostati konkurenčni
Lastnik podjetja Branko Weindorfer ves čas zatrjuje, da imajo gradbeno dovoljenje za postavitev rezervoarjev, silosa in skladišča. Ne skriva pa, da imajo tudi željo po postavitvi asfaltne baze.
"Mi na leto naredimo nekaj cest in mogoče bi kdaj razmišljali o kakšni bazi, da bi lahko za sebe kaj zmešali, drugače nismo konkurenčni"
Trenutno so namreč za pripravo asfalta odvisni od drugih gradbincev, cene asfalta na trgu pa se neprestano višajo.
Baza bi delala le dve, tri ure
Weindorfer ob tem pojasnjuje še, da bi šlo za bazo kapacitete proizvodnje okrog 100 ton na uro. Ta naj bi delala dnevno le dve do tri ure.
"Zjutraj se zmeša, potem se shrani v rezervoarje in potem se vozi," je še dodal Weindorfer.
Glede okoljevarstvenih dovoljanj Weindorfer pravi, da ni prepričan, če so potrebna, a če bodo bazo kdaj želeli delati, bodo dovoljenja pridobili.
Skrbi jih za zdravje
Krajanov ne skrbi le za neprijeten smrad, temveč tudi za dolgoročne vpliva na zdravje.
Jože Ropoša, zaskrbljeni občan
"Jaz zdaj tak daleč ne vem, če to smrdi ali kaj vpliva na zdravje, to tak ne vem. Samo zadosti je, da so že postavili toto plinsko, ka so tudi tak delali, ka so nezadovoljni bili."
Stanislav Žuman, zaskrbljeni občan
"Ka de za petnajst let, če de nešče ugotovo, da so deca zaradi tega majo na pljučih neko bolezen, kaj se bo dogajalo z našimi vnukeci, ne z nami, mi smo tak stari, ne."
