Mineva 94 let, odkar je ozemlje Prekmurja pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Sloveniji.
Prekmurje je bilo in je še vedno gospodarsko in politično odmaknjeno od ostalih slovenskih pokrajin. Zaradi geografske lege je že v preteklosti bilo mnogo bolj podvrženo raznarodovalnim vplivom. Do priključitve h Kraljevini SHS leta 1919 je Prekmurje obsegalo komaj okrog 1.000 km² in bilo ob koncu madžarske okupacije naseljeno z okoli 90.000 prebivalci, ki so ohranili svoj slovenski značaj.
Ločeno razvijanje Prekmurja od matične države
Prekmurje se je vse do konca prve svetovne vojne razvijalo politično, gospodarsko in kulturno ločeno od matične države. Slovenski prebivalci Prekmurja so bili pod močnim vplivom madžarizacije, ki pa ni obrodila resničnih sadov, saj so ohranili svojo slovensko narodno zavest. Prekmurci, to ime se je med njimi udomačilo ob začetku 19. stoletja so nekaj časa živeli v Slovenski krajini, v dveh županijah ali komitatih, Železno in Zala. Zaradi ločenega razvijanja se je Prekmurje v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel, saj je samo v Prekmurju obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tudi kmetje so imeli tukaj zelo malo obdelovalne površine, značilne so bile ozke in zelo dolge njive.
Različnost povezovala Prekmurce
Že leta 1848 so obstajali poizkusi, da bi se Prekmurci povezali z rojaki, vendar so ti živeli zelo samosvoje. K temu je prispevala tudi verska različnost, saj je v Prekmurju živelo veliko protestantov luteranske in kalvinske veroizpovedi. Po uvedbi dualizma so bili Prekmurski Slovenci pod močnim madžarskim pritiskom in so ohranjali svojo identiteto z verskimi knjigami v madžarskem črkopisu, katoličani in zlasti protestanti v narečju, ki jih je notranje povezovalo zaradi svoje različnosti, na drugi strani pa odtegovalo od vsenarodne skupnosti. Zaradi želje oblasti, da bi iz mnogonarodne Ogrske ustvarili enonarodno Madžarsko so bili Prekmurski slovenci izpostavljeni madžarskim pritiskom. Šolski zakon iz leta 1908 je določal, da morajo nemadžarski otroci po končanem 4. razredu osnovne šole govoriti in pisati madžarsko.
Pomen vere pri širjenju Prekmurščine
Slovensko zastavo so v Prekmurju prvič razvili šele leta 1897 na novi maši Jožefa Klekla na Tišini. Skupina katoliških duhovnikov je na prelomu iz 19. v 20. stoletje začela dvigati narodno zavest. V političnem programu, ki so ga sestavili, so poudarjali pomen vere v zasebnem in javnem življenju, verski pouk v materinščini in zahtevali lokalne časopise v njej. V programu je bila vključena tudi zahteva po železniški povezavi s sosednjimi pokrajinami, zmanjšanju carin in regulaciji Mure. Šele po prvi svetovni vojni je začela nastajati prava jezikovna in kulturna enotnost z vsemi Slovenci. Dvojezičnost v Prekmurju vlada že od nekdaj, zato tud lokalno narečje vsebuje mnogo madžarskih izposojenk.
Nekaj čez 3500 Slovencev 'ostalo' na drugi strani meje
Po koncu prve svetovne vojne smo imeli Slovenci največ sreče prav v Prekmurju. Mirovna konferenca je že maja 1919 soglašala s tem, da Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev dobi ta del ozemlja. Tako je jugoslovanska vojska oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta leta 1919 in jo pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila civilni oblasti. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj, kar se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta na množičnem ljudskem zborovanju. Določen del Slovencev danes sicer še vedno živi na ozemlju ob Rabi in so tudi po omenjeni pogodbi ostali na Madžarskem.
Državna slovesnost le vsakih pet let
17. avgust je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, postal na predlog nekaterih prekmurskih poslancev, in sicer z novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel septembra 2005. Prva državna proslava ob omenjenem prazniku je potekala že naslednje leto v Beltincih. Leta 2007 je državna proslava potekala v Murski Soboti, leta 2008 v Gradu na Goričkem, leta 2009 pa znova v Beltincih. Leta 2010 državne proslave ni bilo, saj je takratna vlada Boruta Pahorja zaradi varčevanja določila, da bo državna proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev le še ob okroglih obletnicah oziroma vsakih pet let. Pač pa od takrat ta dan vsako leto dan s proslavo obeleži vsaj katera od prekmurskih občin.
Prekmurje v nekaj številkah
V letu 2010 je bilo v Pomurju 8890 kmetijskih gospodarstev
83.053 je bilo registriranih motornih vozil v preteklem letu v Pomurju
109956 ljudi je živelo v Pomurju leta 2012
8.336 Pomurcev je brezposelnih
4.350 je brezposelnih žensk
3.986 je brezposelnih moških
Vsaka deseta Pomurka nad 25 letom ima otroka
123 Pomurcev se je leta 2011 razvezalo.
306 Pomurcev je leta 2011 sklenilo zakonsko zvezo.
Pomurska avtocesta je dolga 85,2 kilometra
