Slika je simbolična.
Dobra priprava vrta za sajenje in setev pred začetkom nove sezone vrtnarjenja je zelo pomembna. Z deli lahko začnemo takrat, ko so tla dovolj suha. Priznana kmetijska svetovalka nam je zaupala nekaj nasvetov.

Temperature so vsak dan višje, zato je vse več ljubiteljskih vrtičkarjev že na delu.

Da pa bo priprava vrta takšna, kot mora biti, smo se za nasvete obrnili na priznano kmetijsko svetovalko in specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak.

Pravilna priprava vrta

Pušenjak je za Sobotainfo povedala, da univerzalnega nasveta, kako najbolj pravilno pripraviti vrt, ni. Vsak ga pripravi tako, ko sam ve, da je za njegov način dela najbolje.

»Edini nasvet je, da zemlje ne obdelujemo in pripravljamo, kadar je premokra in se oprijema orodja oziroma če je presuha. To pa najlažje vidimo, če se na njivah za traktorji kadi,« še pojasni svetovalka. 

»Zemlja na gredah naj nikoli ni gola«

Za vsako rastlino, ki jo želimo imeti zasajeno, je priprava vrta drugačna.

»Vsekakor je zemljišče dobro pripraviti vsaj 14 dni pred nameravano setvijo, saj s tem ob setvi oziroma presajanju uničimo tudi nekaj kalečega plevela. Temu strokovno pravimo slepa setev,« pravi Pušenjak.

Kar pa še opozarja svetovalka je, da zemlja na gredah naj nikoli ni 'gola'. Torej, če na gredicah nič ne raste, jih ob košnji trave vedno prekrijemo s pokošeno travo.

»Ta trava naj bo položena v tanki plasti tako, da je zemlja popolnoma prekrita. Ker sveža trava razpade hitro moramo ob vsaki naslednji košnji dodati novo plast.

Opozarjam, da debela prekrivka ni dobra, saj bo trava gnila. Gnitje pa bo preprečilo dostop zraka v zemljo,« pojasni.

Torej, če dodamo predebelo plast trave dosežemo ravno obraten učinek. Namesto, da bi zemljo varovali, sami sebi povzročamo težave.

Pravilna uporaba gnojil

»Katero gnojilo naj uporabim?« je vprašanje, ki se je verjetno porajalo že vsakemu. Strokovnjakinja pravi, da ne gre za to, katero gnojilo je najboljše. Gre za to, da ga je potrebno pravilno uporabljati.

»Moje mnenje je, da so prava izbira organska gnojila, med katere sama na prvo mesto postavljam domači kompost. A tudi ta mora biti pravilno narejen in ne sme biti 'en sam koš za smeti'.«

Gnoj velja za gnojilo, ki ga uporabljamo najpogosteje. Pa vendar Pušenjak opozarja: »Če želimo zemlji in vrtninam dobro, ga ne bi smeli uporabljati jeseni.«

Kompost, najboljše gnojilo za vrt (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Pomembna je sončna lega

Prva stvar, ki jo je pomembno upoštevati pri načrtovanju vrta, je zagotovo lega.

»Za vrt izberemo prav gotovo najbolj sončno lego na naši parceli. Mnoge zelenjadnice namreč izvirajo iz tropskih krajev in potrebujejo veliko sonca.

Sonce je tudi tisto, ki pomaga rastlinam ustvarjati vitamine in minerale. Senco jim namreč poleti lahko ustvarimo tudi sami, seveda pa samo tistim, ki jo potrebujejo.«

Pravilna struktura zemlje (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Vsiljivci in oskrba z vodo

V bližini vrta naj ne bi bilo zasajenih višjih dreves in pa žive meje. Tam se namreč skrivajo 'junaki polži', ki z veseljem zaidejo na vrt.

Ne smemo pa pozabiti tudi na 'divje goste', ki se prikradejo iz gozda. V tem primeru je pomembno, da je vrt nekoliko odmaknjen.

»Naj pa ne pozabim omeniti vode. Za lažje delo je zelo priporočljivo, da jo imamo v bližini vrta. Dandanes voda velja za veliko bogastvo, tako je včasih zalivanje tudi prepovedano.

Pa vendar obstajajo varčni načini namakanja, ki pa tudi zelo pomagajo rastlinam.«

Urejene potke, po katerih odteka voda (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Kakšna je primerna velikost?

V današnjem hitrem načinu življenja je velikost vrta izredno pomembna. Zelenjavni vrt nekaterim pomeni veliko sprostitev po delu v pisarni, nekaterim pa veliko obremenitev.

Z vrtom delamo od marca pa vse do novembra, razloži specialistka za zelenjadarstvo.

»Za enega družinskega člana potrebujemo okrog deset kvadratnih metrov za sprotno oskrbo z zelenjavo. Za celoletno oskrbo potem nekje 20 kvadratnih metrov in okrog 80 kvadratnih metrov, če želimo še kaj vkuhavati, kisati ali pripravljati ozimnico,« svetuje Pušenjak.

»Ne planirajte si prevelikega vrta, če nimate časa. Vrt naj ne bo breme, biti mora veselje in prijeten za sprostitev. Po možnosti naj bo kraj, kjer se družina skupaj uči, dela in druži,« še izpostavi.

Kaljenje korenčka v zbiti zemlji (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Ne pozabite na kompostni kup!

Ker pa na vrtu pridelamo tudi nekaj odpadkov, je smiselno že vnaprej načrtovati tudi prostor za kompostni kup. Ta naj ne bo preblizu, pa tudi ne predaleč, kar je še pomembno naj bo v senci.

»Sama svetujem, da se površina za pridelavo zelenjave razdeli na trajne gredice in vmesne potke. S tem dosežemo, da se po zemlji, kjer rastejo rastline čim manj hodi.

Zato naj bo širina gredic največ 120 centimetrov. Nekateri pravijo tudi 70 centimetrov, da jo lažje 'preskočiš',« še pravi.

Širina potk naj bo taka, da se lahko normalno sprehodite ali celo vmes zapeljete samokolnico. 

Kompostni kup (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Pravilno kolobarjenje

Še ena izmed zelo pomembnih stvari pri vrtnarjenju je tudi pravilno kolobarjenje. Tako je potrebno poskrbeti, da pride čim kasneje na isto mesto rastlina, ki je iz iste botanične družine.

»Ta razmak je v povprečju sicer nekje tri leta. Pri solati in razhudnikih je dovolj tudi dve leti, paziti moramo le pri špinačnicah in križnicah, tam se ta doba podaljša na pet let,« dodaja.

Nepravilno kolobarjenje tako pripelje do številnih težav, tako s pridelkom kot z boleznimi in škodljivci.

Kepasta zemlja, prekopavanje je nujno (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Orodje za delo in prekopavanje

Pušenjak pravi, da je vsako orodje, ki nam pomaga za ustrezno pripravo zemlje, primerno.

»Orodje naj bo kvalitetno in nabrušeno. Sama sem najbolj navdušena nad uporabo ruskih vil, pri roki pa naj bo vedno tudi ročni vrtni kultivator. To je orodje, kjer je na koncu dolgega ročaja nameščenih več daljših zob,« svetuje.

Ruske vile pa veljajo tudi kot dobro orodje za prekopavanje vrta. Zbito in težko zemljo je že jeseni priporočljivo obdelati, hkrati pa s prekopavanjem v zemljo pravilno spravimo tudi gnoj. 

Zemlja, ki je ni potrebno prekopavati (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).
Vrtni kultivator (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

In kaj zasaditi najprej?

Vsak vrtnar na svoj vrt zasadi tisto, kar ima sam oziroma njegova družina najraje.

»Najprej zagotovo sejemo grah in bob. Čim prej posadimo tudi jari česen in čebulo.  V rastlinjake pa že zdaj lahko zasadimo solato, mesečno redkvico in rukolo,« še svetuje.

Največje napake domačih vrtičkarjev

Kot pravi Pušenjak, vrtičkarji ne smejo hiteti s setvami v hladno zemljo ali celo zamrznjeno.

»Ne hitimo s setvijo za sadike. Obstajajo tabele, ki nam povedo, kako dolgo potrebujemo, da dobimo dobre in kvalitetne sadike.

V skladu s tem, lahko začnemo s setvijo v toplem prostoru šele takrat, ko je to primerno. Na primer, paradižnik sejemo komaj zdaj,« razloži specialistka. 

Zemlja po poletni nevihti (vir: osebni arhiv Miše Pušenjak).

Sporočilo specialistke vsem vrtičkarjem

Kot pravi Pušenjak, Valentin res da ključe od korenin in je prvi čisto slovenski pomladin. A z delom vedno pričenjajmo počasi, ustrezno vremenu.

»Ne pozabite, da otoplitvam zgodaj spomladi ali pozno pozimi vedno sledijo ponovni vdori hladnega vremena. Rastline posajene v hladno zemljo bodo slabše uspevale, medtem ko seme ne bi kalilo,« zaključi Pušenjak. 

Zato je spomladi najbolj pomembna potrpežljivost, kar pa je v teh težkih časih zelo težko najti.  

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
-uču (nepreverjen)

naj nekdo da link katera topla greda je trpežna in dobra za paradižnik mera nekje 7x3 metre

Starejše novice