V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota sta CSD Gornja Radgona in CSD Murska Sobota pripravili okroglo mizo na temo »Nasilje nad starejšimi«.
Stroka ugotavlja, da je nasilje nad starejšimi v porastu, a starejši o tem nočejo spregovoriti, saj so takega načina življenja vajeni ali so velikokrat odvisni od povzročitelja nasilja. Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, so leta 2010 na Centru za socialno delo (CSD) Murska Sobota pripravili zloženko "Nasilje nad starejšimi", veliko pozornost pa namenjajo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo, je povedala direktorica CSD Murska Sobota Nataša Meolic.
Ugotovljen šele vsak peti primer nasilja
Za Slovenijo veljajo podobni podatki kot za celotno Evropo, kjer je letno od 4 do10 odstotkov starejših podvrženih nasilju, je pojasnila Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva. Romihova dodaja, da naj bi bil razkrit šele vsak peti primer, ker starejši o nasilju zelo težko spregovorijo. S starejšimi je težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa, da zaupajo svoje intimne stvari, je pojasnila vodja patronažne službe Zdravstvenega doma MS Martina Zavec. Navedla je primer osebe, ki se ji je komaj po sedmih letih zaupala.
Nasilju botruje nerazumevanje starejših
Nasilju doma botruje predvsem nerazumevanju starejših. Tako sta Romihova in Jožica Šemnički, predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, izpostavili demenco. Bolezen, ki pesti veliko število ostarelih, se pogosto izraža v nerazumevanju svojcev. Osebam, ki bolehajo za demenco, se spremeni obnašanje, ki se včasih zdi celo nesramno, kar pa svojci mnogokrat ne razumejo. Posledica nerazumevanja so spori. Zato je svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni potrebno pomagati, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje.
Svojci so najpogostejši povzročitelji nasilja
Najpogostejši povzročitelji nasilja nad starejšimi so prav njihovi najbližji. Na policiji beležijo v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim letom, porast nasilja v družini. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini, je pojasnil Boris Rakuša, predstavnik Policijske uprave Murska Sobota. Nasilje se pa po besedah Romihove, pojavlja tudi v javnih institucijah, kot so domovi za starejše ali bolnišnice predvsem zaradi preobremenjenosti kadra.
Projekt »Starejši za starejše«
Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami, zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta »Starejši za starejše«, saj posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja, je povedala Meoliceva. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah starejših od 69 let. Na podlagi obiskov ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo, je povedal Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev.
Oblike nasilja se kažejo v različnih oblikah
Med oblikami nasilja prednjači psihično nasilje, sledi mu fizično nasilje, ekonomsko, spolno nasilje in različne oblike zanemarjanja. Romihova je izpostavila predvsem ekonomsko nasilje, ki se povečuje tudi s trenutno krizo, saj je veliko ljudi brezposelnih in so ponekod pokojnine edini redni vir dohodka. Opažajo, da so ekonomskemu nasilju podvrženi tako starejši, ki živijo doma, kot tudi starejši, ki živijo v institucijah. Tako praksa kaže, da pogosto svojci starejše osebe oskrbujejo zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo njihove dohodke in nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje.
