Deblak iz Mure veliko mlajši, kot so sprva ugibali, uporabljali so ga kot plovec plavajočega mlina.
Kot smo poročali, je Mura v začetku meseca oktobra severno od zaselka Hrastnika med krajema Hrastje-Mota pri Radencih in Vučja vas na breg naplavila izjemno najdbo.
Andrej Gaspari iz oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je takrat za Sobotainfo pojasnil, da bi po prvih ocenah lahko šlo za prazgodovinski čoln deblak.
Dolžina čolna je nekaj čez 11 metrov, po takratnih špekulacijah pa naj bi šlo za čoln deblak s konca bronaste ali železne dobe, »se pravi prehod med prvim in drugim tisočletjem pred našim štetjem«.
Najdba za Pomurje pomeni ogromno
Čoln so rešili iz Mure, ga zaščitili s folijo in potopili v Soboško jezero, kjer bo zaščiten do nadaljnje konzervacije.
Branko Kerman, direktor Pomurskega muzeja Murska Sobota, je v začetku oktobra za Sobotainfo povedal, da ta najdba za Pomurje pomeni ogromno, saj tovrstnih plovil v Sloveniji sploh ni ali pa so manjša.
Pred potopom so z deblaka odvzeli vzorce lesa in mahu in jih poslali v ameriški laboratorij Beta Analytic v Miamiju.
Najdba iz druge polovice 16. stoletja, rezultati so jih presenetili
Rezultati analize iz Združenih držav Amerike so pokazali, da je bil več kot 11 metrov dolg čoln deblak izdelan v drugi polovici 16. stoletja.
Gaspari je za Sobotainfo zdaj povedal, da so bili rezultati presenečenje: »Datacija oziroma rezultati, ki smo jih dobili iz Združenih držav Amerike iz laboratorija, so nas malo presenetili. V resnici je potrebno malo revidirati naše prvotne domneve, sicer zelo previdno izrečene, pa mogoče malo preveč poudarjene.«
Po pojasnilih Gasparija so prevrtine za nadzor nad debelino dna v procesu izdelave samega plovila iz železne dobe, »ampak so bile očitno tako dobra rešitev, da so jih uporabljali vsi tisti, ki so se spoznali na les«.
Šlo naj bi za plovec plavajočega mlina
Gaspari je pojasnil, da je že pred prejetimi rezultati marsikaj kazalo na to, da je deblak bistveno mlajši, saj se je po vseh primerjavah izkazalo, da najdba izhaja iz Panonske kotline, veliko najdb pa je že bilo podobnih, z identičnimi utori na bokih in identično rešitvijo ustavitve krvne deske.
»Vse to nas sedaj pripelje do ene zanimive, morda tudi predvidljive ugotovitve, da gre verjetno za del tandemskega plovca, torej ne za avtonomno plovilo, ampak za plovec, zelo verjetno mlina, enega najstarejših arheoloških najdb mlinov v tem ambientu, vsaj kar se tiče Mure,« je dejal Gaspari.
Šlo naj bi za zunanji plovec, ki je držal os mlinskega kolesa, kar sklepajo na podlagi simetrije.
Čoln naj bi poplave iztrgale iz današnjega rečnega dna, ki se v tem delu regulirane struge marsikje pokriva s staro strugo reke.
»Staro strugo reke zaradi vse sedimentacije v času po poplavah in tudi na splošno, bi bilo zelo težko odkriti,« dodaja Gaspari.
Kaj sledi?
Trenutno pripravljajo celovito poročilo, izdelana bo tudi fotogrametrija celega plovila. V kolikor se bo v lokalnem okolju izkazal interes, da se ga vidi, bi ga morali dati v primerno okolje na suho.
Pri tem je potreben postopek konzerviranja z melaninom, v vsakem primeru – kot pojasnjuje Gaspari – pa bo to trajalo najmanj šest let.
Čoln bodo na tri mesece obiskovali: »Za prvo silo je shranjen v Soboškem jezeru, imeli bomo ciklično spremljavo, na tri mesece ga bomo obiskovali in gledali, da ne bi kakšne školjke trikotničarke povzročale škode«.
