Mura naplavila več kot 11-metrski prazgodovinski deblak.
Mura je severno od zaselka Hrastika med krajema Hrastje-Mota pri Radencih in Vučja vas na breg naplavila čoln deblak.
Dolg je nekaj čez 11 metrov, specifična izvedba krmnega dela in njegova velikost pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto in železno dobo.
Kot so sporočili iz Skupine Stik, je na deblak, ki ga je med katastrofalnimi visokimi vodami v začetku avgusta reka naplavila na desni breg, sredi septembra med veslanjem po Muri naletel poznavalec naravne in kulturne dediščine Prekmurja Ljubomir Zečević.
O najdbi je obvestil direktorja Pomurskega muzeja Murska Sobota, arheologa Branka Kermana.
Gre za spektakularno najdbo
Po ogledu lokacije, ki ga je Kerman opravil z najditeljem, in posvetu s pristojnim konservatorjem iz Službe za kulturno dediščino Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), sta bila opravljena še strokovni ogled in evalvacija najdbe.
Ugotovljeno je bilo, da gre za iz hrastovega debla izdelan čoln, iztesan z ročnim orodjem.
Kot piše v sporočilu za javnost, gre za res spektakularno najdbo - čoln je dolg nekaj čez 11 metrov in kaže zanimivo in redko ureditev krme, ki se zaključi z masivno navpično desko, vstavljeno v utor.
Čoln deblak je sprejel od devet do 14 oseb
Kot še piše, o prvotnem ležišču čolna ni mogoče podati dovolj verodostojne ocene, vendar je skoraj gotovo, da ga poplavne vode niso mogle iztrgati z okoliške ravnine, temveč iz sedimentov v dnu današnje struge, gorvodno od mesta odkritja, ki se ujema s glavnim koritom prepletene struge Mure pred regulacijo ob koncu 19. stoletja.
Glede na študije čolnov deblakov primerljivih dimenzij je mogoče sklepati, da je čoln deblak iz Mure sprejel od devet do 14 oseb oziroma tej obremenitvi ustrezno količino tovora ter dva- do tričlansko posadko.
Specifična izvedba krmnega dela in velikost čolna pa ustrezata plovilom, ki so v Srednji in Zahodni Evropi z britanskim otočjem in Irsko značilni za pozno bronasto dobo in železno dobo, kjer se povezujejo s povečanimi transportnimi potrebami, ki so nastopile ob demografskem in gospodarskem vzponu v začetku 1. tisočletja pred našim štetjem.
Deblak bodo zavarovali in pritrdili na nosilni podest, na katerem bo prestavljen dolvodno po Muri na mesto dviga
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je najditelju že izdal odločbo o arheološki ostalini ter hkrati podal napotke za zaščito in premik deblaka na varno lokacijo.
Organizacijo načrtovanih posegov vodi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota ter znanstvenimi in strokovnimi ekipami iz Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, zavoda Skupina Stik in Zavoda za Podvodno Arheologijo (slednja pod okriljem Projekta Navis).
Reševanje, dvig in selitev deblaka bodo potekali v petek in soboto. Deblak bodo zavarovali in pritrdili na nosilni podest, na katerem bo prestavljen dolvodno po Muri na mesto dviga.
Zatem ga bodo odpeljali na murskosoboško jezero, kjer bo shranjen na njegovem dnu počakal na odločitev o nadaljnjih konservatorskih postopkih, so še sporočili iz Skupine Stik.
