Murska republika bi danes praznovala 98 let

O Tkalci so pisale Novine v leto 1929 etak:
Leto 1919. je bilo za našo krajino jako viherno. V tom časi so bolševiki vladali nad nami. Tüdi naše „Novine“ so doživele preganjanje i je vredno, da se ga spomenemo.
Tisti čas je bio urednik „Novin“ g. Jožef Klekl mi., dolenski plebanoš. Zadnje „Novine“ pred bolševiki so izišle 23. marca 1919. Bolševiki so je etak prevzeli: Izdajateli g. Klekli v Črensovci sta niki den prišla naznanit bolševiški komisar Tkalec — bivši črensovski kantor — i glavar Ciganj, da so „Novine„ zaplenjene i naj Klekl izročijo naslove naročnikov pa naročnino. Oni so njemi odgovorili: „Vzemem na znanje. Na dohodkaj se bomo delili !“ Tkalec je odgovoro : „Naj samo gor ne plačamo".
Tak je biIo zgübleno vse, ka je slüžilo našemi lüdstvi i „Novine“ so prišle v roke zapelivcov i sovražnikov slovenskoga lüdstva. One so postanole orodje, s šterim so bolše-
viki razširjavali čemér med nami. Gda so „Novine“ po nikelkih mesecih prišle nazaj v prave roke, te je žmeče bilo začnoti izdajanje, kak v začetki.
Kakše so bile „erdéče Novine“ ? Obliko so obdržavale prvejšo, da bi leži pridobili lüdstvo. Ceno so taki podignoli. Urejüvanje so si etak razdelili : nadurednik i „dela nadpomočnika (nova reč iz bolševiškoga slovara !) Pustai Jožef (te martjanski kantor i vučiteo); odgovoren urednik Tkalec Vilmoš (črensovski kantor i vučiteo), on je bio tüdi lastnik pa izdajateo. V uredništvi je tüdi bio dijak Kološa (že pokojni).
Etak so se začnole: »Oglas k
lüdstvi Slovenske okrogline ! Delavci ! Pörgarje ! Soldacje ! Vdarila je ona vöra, gda de proletarstvo prisiljeno na to, ka naj samo vzeme v roke ravnanje vlade i za tvojo prišestnost skrbi itd." Naznanja dale, da je nastavleni direktorij za Slov. okroglino pod imenom »Slovenski tanač Delavcov*.
V začetki so se bolševiške „Novine“ tiskale v Sombateli, sledkar v
Lendavi. Izdali so 16 številk.
Prve dni junija pa je Tkalec razglaso »slovensko socialdemokratične republiko", da bi se rešo iz rok bolševiške vlade, ar je preci penez v žep djao. Tkalca pa so vsi na cedili püstili, on sam je pa odskočo v Austrijo. Njegovi „delativarišje“ (ta reč je pa iz ,,vendslovenskoga“ slovara!) so etak pisali v svoji „Novinaj“: Pred štirami dnevami vöskričano Mörsko republiko so samo neki švindlare napravili, ki so si samo svoje žepe napunjavali. Zrok tomi je bio eden nevalánec Tkalec Vilmoš, ki je, zapelavši lüdstvo, povrgao ga v nevoli . . .“ Dale: „Tkalec V., bivši zavüpnik politične Slovenske krajine, je bio samo eden prosti nevalánec, eden tolvaj. On vas je zapelo . . . vkradno vas je ... Z miljonami po nepravoj poti spravlenimi
je odskočo v Avstrijo.“
Znova so nas Pozdravile naše „Novine“ 17. augusta 1919.
Bolševiške Novine so imele 38 naročnikov. Po grofovskih automobilaj so je izvažali i metali po vesnicaj. G. Klekl sami pišejo, da so si
duge mesece mleko segrevali pri njih. »Dr. Ciganji se mam zahvaliti, da sam zavolo bolševiški novin ne vmorjeni. Da je novin níšče ne šteo meti, je to tak svadilo rdeče gospode pri njih, da so me v Pešti tožili kak protirevolucionara i pred peštanske šoštare bi se mogo iti zagovarjat, zakaj se ne Širijo Novine. Ka bi mi ti milostivno vajat prisodila ne treba povdarjati.“ Tak pišejo g. Klekl.
V Novinaj se je Pustai podpisovao S. B. — to je »stari bolševik" : Šerüga Vince pa M. B. — »mladi bolševik". Pisao je bolševiške Novine tüdi Küzma Pišta iz Bogojine (zdaj profesor). Slovenski pravopis pa je vpelao Šerüga. Jezik so pisali posebno v začetki jako slab. Vogrske izraze so do ječi prestavlali (kak neki ešče dnes!), n. pr. „alezredes“ pišejo „podjezernik“ itd.
Velke vihere so preživele Novine s svojim izdajatelom g. Kleklom vred. Zato moramo biti zahvalni, da je bolševizem ne duže ostao, da so lejko oživele Novine i nas pripravile za oslobodjenje.