Letalska obramba pred točo je bila v torek neuspešna. Kaj o tem menijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano?
Po torkovem neurju s točo, ki je pustošilo na Goričkem, duhove še vedno buri protitočna obramba, ki ni omilila posledic neurja.
Poročali smo, da je Letalski center Maribor objavil poročilo o letenju. Zapisali so, da je letalo prvič z letališča v Mariboru poletelo ob 11.15.
»Celico smo skušali obdelati na Goričkem po tem, ko so jo pred nami že obdelovali piloti avstrijske protitočne obrambe.
Zaradi nedostopnosti terena je nismo mogli doseči, saj se je pomikala preko ravninskega dela pod gričevnatim pobočjem v smeri od Grada proti Hodošu, kamor zaradi nedostopnosti terena nismo prišli,« so zapisali.
Poleteli so dvakrat
Po prvem posredovanju so ponovno poleteli ob 13.20:
»Pri hitrem potovanju celice proti Ljutomeru in hrvaški meji smo posipavali oblak in zaznali padec višine oblaka in zaznano odbojnost.
Radarske slike so nakazovale na razpadanje celice. Opazili smo še nastanek nove celice nad Slovensko Bistrico, ki je glede na smer vetra potovala in se razvijala proti Framu, ni bilo znakov močnejših dviganj.«
Za odzive in dodatna pojasnila o posredovanju smo se obrnili na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Letalski center Maribor. Odziv letalskega centra si lahko v celoti preberete na povezavi.
Višina sredstev v veliki meri odvisna od občin
Na uvodno vprašanje o tem, ali je v načrtu povišanje sredstev za protitočno obrambo severovzhodne Slovenije, so iz ministrstva odgovorili, da sredstva niso odvisna le od proračuna države, ampak v večji meri od sredstev, ki jih zagotovijo občine v svojih proračunih.
Višina sredstev v proračunih se praviloma določi glede na višino namenjenih in porabljenih sredstev za ta namen v predhodnem proračunskem obdobju.
Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.
Kako je s statistiko uspešnosti obrambe pred točo?
V nadaljevanju smo ministrstvo povprašali, ali vodijo statistiko o uspešnosti protitočne obrambe.
Odgovorili so, da je v gradivu, ki je obravnavano ob sprejemu sklepa za podporo izvajanja operativnega programa za promet vedno prikazana celovita problematika in stališča strokovnih javnosti.
»Kot izhaja iz gradiva in strokovnih člankov, ugotavljanje učinkovitosti uspešnosti obrambe pred točo ni mogoča zgolj na podlagi opazovanja posamezne vremenske situacije.
Za oceno učinkovitosti obrambe pred točo je potrebno zagotoviti spremljanje posameznih vremenskih situacij, ko nastane verjetnost za pojav toče, v daljšem časovnem obdobju (predlagano je bilo obdobje osmih let),« so pojasnili.
Ocena uspešnosti je strokovno mogoča le, če se v tem daljšem časovnem obdobju zagotovi tudi naključnost samega posipanja v okviru izvajanja obrambe pred točo, so dodali.
Brez konkretnega komentarja o torkovi akciji
Ministrstvo na podlagi letnih poročil izvajalca obrambe pred točo in podatkov o škodah po neurjih s točo in drugimi nesrečami, ki jih posreduje javna služba kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, spremlja stanje na terenu.
»Tovrstno spremljanje pa seveda strokovno ni mogoče označiti kot spremljanje uspešnosti protitočne obrambe pred točo,« so pojasnili na ministrstvu.
Ministrstvo smo konkretno vprašali o mnenju glede posredovanja protitočne obrambe v torek, 3. junija, a so nam posredovali le povezavo do poročil, ki smo jih že objavili.
Dodali so, da v zvezi u uporabo preizkušene in vzpostavljene tehnologije za posledice naravnih nesreč v kmetijstvu vedno poudarjajo, »da je ključno izvajanje preventivnih ukrepov, kot so namakanje in oroševanje ter postavitev rastlinjakov, plastenjakov in protitočnih mrež.
Ker preventivni ukrepi posledice škod ne morejo v celoti preprečiti, ministrstvo spodbuja tudi sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje.«
Kljub akciji posipavanja točonosnih oblakov nastala škoda
Na ministrstvu poudarjajo, da s sofinanciranjem zavarovalnih premij spodbujajo kmetijske proizvajalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami naravnih nesreč.
»Ob upoštevanju izzivov, s katerimi se srečujemo na ministrstvu pri pripravi podlag in sami izvedbi postopkov za izvajanje obrambe pred točo z letali, se vsi napori izvajalca kritično presojajo tudi v javnosti.
V letošnjem letu je izvajalec že opravil akcijo posipanja točonosnih oblakov in je kljub temu nastala škoda.
Kot izhaja samega poročila izvajalca letalske obrambe pred točo in seveda obvestil o stanju na terenu se potrjujejo opozorila meteorološke stroke, da so vremenski pogoji v primerih, ko je velika verjetnost nastanka toče, tako zahtevni, da je izvajanje protitočne obrambe z letali v naravi lahko onemogočeno,« so odgovorili.
Dodali so, da se zavedajo, da obstajajo tudi drugačni ukrepi obrambe pred točo, ki za izvedbo zahtevajo dodatna sredstva, »vendar pa tudi ti načini ne zagotavljajo uspešnosti obrambe pred točo.«
-
Lokalno | 21 komentarjevV zraku nad Goričkim tudi protitočno letalo, tako je letelo
Razmišljajo o nadgradnji flote za protitočno obrambo?
V poročilu, ki ga je objavil Letalski center Maribor, je bilo zapisano, da se je razvoj nevihtnih celic dogajal z izjemno hitrostjo, v takih primerih pa bi potrebovali letalo za obdelavo supercelic.
Na ministrstvu so poudarili, da je mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, enotno:
»Domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi.
Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.«
Dodali so, da se zavedajo, da obstajajo tudi drugačne tehnične rešitve obrambe pred točo, poleg različnih oblik same letalske obrambe, ki za izvedbo zahtevajo dodatna sredstva, »vendar pa tudi ti načini ne zagotavljajo uspešnosti obrambe pred točo«.
