Iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za Sobotainfo pojasnili, v katerih primerih je lahko razglašena naravna katastrofa.
Območje Goričkega je v torek, 3. junija, prizadelo silovito neurje s točo, ki je v občinah Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš pustilo pravo razdejanje.
Poškodovani so številni objekti, osnovne šole, avtomobili in kmetijske površine.
Na katastrofalne posledice se je še isti dan odzval gorički poslanec iz vrst Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim. Vlado je v poslanski pobudi pozval k hitremu ukrepanju.
Vlado je pozval, da takoj razglasi naravno nesrečo zaradi posledic toče in dodal, da naj se takoj sproži postopek uradne ocene škode.
Bo vlada razglasila naravno nesrečo? Kakšni so sploh postopki? Za pojasnila smo se obrnili na Vlado Republike Slovenije.
Kdaj je pogoj za razglasitev naravne nesreče izpolnjen?
Na naša vprašanja so se odzvali iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj omenjeno področje spada pod ministrstvo.
Za Sobotainfo so pojasnili, da v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, je pogoj za razglasitev naravne nesreče izpolnjen takrat, ko je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
Za pripravo ocene škode je pristojna uprava za zaščito in reševanje, končno oceno škode pa potrdi Vlada Republike Slovenije.
Na podlagi končne ocene škode se izdela program, po katerem se dodeli finančna pomoč oškodovancem, so pojasnili.
Po prvih neuradnih informacijah škoda na vseh poljščinah in trajnih nasadih
Škoda ob naravni ali drugi nesreči se začne ocenjevati na podlagi odločitve uprave za zaščito in reševanje. Pobudo za začetek ocenjevanja lahko poda lokalna skupnost, gospodarska družba, zavod ali druga organizacija.
»Pobudo za začetek ocenjevanja škode lahko da upravi za zaščito in reševanje tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na podlagi podatkov o škodi na terenu, ki jih pripravi javna služba kmetijskega svetovanja ali prejete pobude s strani nevladnih ali drugih organizacij, ki so predstavnice kmetov,« so pojasnili.
S strani javne službe kmetijskega svetovanja so na ministrstvu včeraj v že prejeli prve informacije o obsegu poškodovanosti kultur po toči na Goričkem, vendar bo na natančnejše podatke potrebno še počakati, so dodali.
»Po prvih (neuradnih) informacijah je škoda nastala na vseh poljščinah, trajnih nasadih in na travnih površinah.
Poškodovanost je različna od deset do 100 odstotkov. Najbolj so prizadete koruze, buče, krompir, vrtnine in trajni nasadi.«
Kdo je upravičen do finančne pomoči?
Za škodo v kmetijski proizvodnji je pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
»V skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč so do finančne pomoči upravičena tista kmetijska gospodarstva, za kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je bila zaradi naravne nesreče, za katero je omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje (med katero spada tudi toča), zmanjšana za 80 odstotkov ali več običajne letne kmetijske proizvodnje,« so nam pojasnili na ministrstvu.
Podlaga za pripravo pravne podlage je s strani vlade potrjena ocena škode.
Za dodelitev finančne pomoči za škodo na kmetijskih zemljiščih je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor, za škodo v gospodarstvu, pa ministrstvo za gospodarstvo.
Obeta se prava »katastrofa«
Stanko Kapun, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota, je ob včerajšnjem ogledu škode dejal, da se obeta »katastrofa«.
Po njegovi oceni je poškodovanih okoli 400 hektarjev kmetijskih površin, uničen pa naj bi bil velik odstotek poljščin.
Ministrstvo sedaj čaka na uradno oceno in potrditev vlade.
Če bo škoda potrjena kot dovolj velika, bodo občine uradno razglašene za območje naravne nesreče, kar pomeni, da bodo kmetje in drugi prizadeti lahko zaprosili za finančno pomoč države.
