Po dobrih dveh letih prerekanj so v času županskih volitev zapornice dvignili ter jih vse do danes niso več spustili. Kljub temu ostaja prometni režim na Glavnem trgu v Ljutomeru še vedno neurejen.
Ob prenovi je bil pretežni del trga spremenjen v cono za pešce, postavili so zapornice in čas brezplačnega parkiranja na 42 parkirnih mestih sprva omejili na pol ure, kasneje pa na eno uro. Sočasno so v neposredni bližini Glavnega trga, na tržnici, uredili 86 novih parkirnih mest, kjer velja modra cona.
Ljutomerčani so se nove podobe, predvsem pa novega prometnega režima težko navadili. Predvsem so se ob prenovi s težavami soočili podjetniki, ki imajo na Glavnem trgu svoje lokale. Z zimskimi meseci se je zmanjšalo število obiskovalcev in podjetniki so trdili, da trg počasi izumira. Po njihovih besedah so bili lokali bolj ali manj prazni, zaslužki bi se jim naj celo prepolovili. Marsikdo je potožil, da bo svoj lokal moral zapreti.
Podjetniki zaprosili za odstranitev zapornic
Novembra 2008 je tako več kot 20 podjetnikov in lastnikov lokalov na Glavnem trgu na ljutomerski občinski svet naslovilo prošnjo, v kateri so svetnike prosili, naj spremenijo prometni režim, predvsem pa naj odstranijo zapornice: »Prepričani smo, da so zapornice paralizirale življenje v mestu, zaradi česar marsikateri lastnik lokala ne bo mogel več dolgo vztrajati na svoji lokaciji.« Skupina podjetnikov je ugotavljala, »da postaja osrednji mestni prostor prizorišče umiranja in odtujenosti mestu. Prepričani smo, da še tiste redke obiskovalce mesta odvrnejo zapornice, ki preprečijo vstop na Glavni trg z avtomobilom. Zapornice niso samo neprijazne na pogled, ampak so tudi funkcionalno sporne. Gumb za parkirni listek je nameščen previsoko, plačilo parkirnine ob prekoračitvi 30 minut ni mogoče ob izhodni zapornici, košarica za zavrženi listek ob izhodu pa je prenizko in težko dosegljiva.«
Hotel Jeruzalem – prva žrtev zapornic?
Junija 2009, dobro leto po otvoritvi prenovljenega trga, se je zdelo, da center mesta resnično umira, saj se je na Glavnem trgu zaprl edini hotel v Ljutomeru, Hotel Jeruzalem. Hotel je bil le dve leti pred prenovo trga (2006) popolnoma prenovljen in je za mesto Ljutomer pomemben, ker zaokrožuje podobo Glavnega trga, v času zaprtja pa je hotelska kuhinja skrbela tudi za prehrano večine ljutomerskih podjetij. Kljub slabim napovedim, »katastrofa« za prleški turizem ni trajala dolgo. Že oktobra istega leta je hotel našel novega lastnika in od takrat posluje dokaj uspešno. Kljub spremenjenemu prometnemu režimu in zapornicam, ki so ostale vse do jeseni 2010, natančneje do lanskoletnih lokalnih volitev.
O zapornicah tudi med županskimi volitvami
Tesen boj med takrat še župansko kandidatko, mag. Olgo Karba, in sedaj že bivšim ljutomerskim županom, Francem Juršo, je potekal na prav vseh področjih življenja občine, tudi glede podobe Glavnega trga in namestitvijo zapornic. Mestna oblast pod Jurševim vodstvom je vztrajala pri ohranitvi zapornic, Karbova pa je odstranitev le-teh zapisala že v svoj predvolilni program. V času med prvim in drugim krogom volitev za župana Občine Ljutomer so se odnosi še dodatno zaostrili, zdelo se je, kot da je Ljutomer razdvojen in zapornice so dvignili. Ter jih od takrat več niso spustili.
Karbova proti zapornicam, Jurša ponosen na novo podobo trga
Na soočenju županskih kandidatov, sta Karbova in Jurša na vprašanje, ali se zdi namestitev zapornice smiselna, odgovarjala:
Karba: "Meni se od vsega začetka namestitev teh zapornic ne zdi smiselna in sama sem v volilnem programu tudi zapisala, da bomo odstranili zapornice. Tako da bom tudi občinskemu svetu predlagala v sprejem tak predpis, ki bo to omogočal. Predvsem zaradi tega, ker so mi podjetniki, ki izvajajo dejavnost na in ob Glavnem trgu, zaupali, da je sedaj, ko je zapornica v tem tednu dvignjena, njihova dejavnost izboljšala v pozitivni smeri."
Jurša: "Jaz sem ponosen, da smo ta trg uredili. Ima nekoliko spremenjeno podobo, kot jo je imel v preteklosti. Dobil je tudi zelo visoko priznanje Turistične zveze Slovenije in sem na trg zelo ponosen. Res je, da je bilo nekaj pomislekov, tudi z zapornico in z načinom, kako je bilo vse skupaj izvedeno, vendar moram povedati, da je to obliko trga sprejel občinski svet v neki drugi sestavi in ne takrat, ko sem jaz županoval. Dopolnili smo nekatere zadeve na Glavnem trgu, mislim da v pozitivni smeri. In danes je ta trg ponos vsem nam in tudi tistim, ki v Ljutomer prihajajo."
Glavni trg Ljutomer – najlepše slovensko mestno jedro 2010
Omeniti velja tudi to, da je Glavni trg Ljutomer v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike dr. Danilom Türkom, zasedel prvo mesto v kategoriji mestnih jeder. V obrazložitvi so člani komisije zapisali, da dobra prometna urejenost ne izloča povsem motornega prometa, ampak omogoča sožitje vseh uporabnikov javnih površin in da ima Ljutomer eno redkih slovenskih zgodovinskih jeder, kjer je ohranjena večina starega stavbnega tkiva, nove pridobitve se vklapljajo vanje.
Na Občini razmišljajo o prometni ureditvi celotnega mesta
Stanje danes - zapornic ni, dopoldan je gneča avtomobilov nepopisna, večina jih je nepravilno parkiranih, nikjer ni označenega prehoda za pešce, marsikdo ne upošteva omejitve hitrosti. Dejstvo je, da trg ni več prijazen pešcem. Na Občini na vprašanje glede ureditve prometnega režima in zapornic odgovarjajo, da se intenzivno ukvarjajo s prometno ureditvijo celotnega mesta Ljutomer: »Razmišljamo o možnosti, da se z Glavnega trga odstrani obstoječe parkirne naprave in se uvede modra cona, na kateri bi bilo možno brezplačno parkiranje do dve uri.«
Vir fotografije Glavnega trga iz leta 2000: www.prlekija-on.net.
