Pri podjetju Ograček v Puconcih lahko tudi letos kupite zemljo za svoje vrtove, nekateri bralci Sobotainfo pa so s kvaliteto zemlje nezadovoljni. Kako odgovarjajo vodilni?
Pri podjetju Ograček lahko tudi letos kupite zemljo za svoje vrtove. V zadnjih dneh pa se je med bralci Sobotainfo na Forumu Sobotainfo vnela razprava o kvaliteti zemlje, nekateri nezadovoljni kupci pa so svojo izkušnjo z nakupom zemlje pri podjetju Ograček tudi opisali.
»Bil sem eden od prvih, ki sem jo kupil. V njej je stekla, da je čuda,« je zapisal eden od kupcev.
»Smo jo pripeljali na vrt. Smrdi, kisla je, predvsem pa je notri vsa nesnaga. Od zdravil in vse nesnage, ki jo ljudje vržejo v koše,« je domnevno izkušnjo zapisal drugi nezadovoljen kupec.
Za pojasnila o kvaliteti zemlje in nezadovoljnih uporabnikih smo se obrnili na Borisa Velnerja, direktorja podjetja Ograček.
Kompostiranje poteka v skladu z zahtevami zakonodaje, redno izvajajo tudi analize
»Postopek kompostiranja na CEROP poteka že mnogo let v skladu z zahtevami zakonodaje in te vključujejo izvajanje rednega zunanjega monitoringa proizvoda, ki pri tem nastaja, komposta,« je pojasnil Velner.
V analizah komposta se preverja preko 300 parametrov: »CEROP je že leta eden izmed zelo redkih centrov za ravnanje z odpadki, ki dosega kakovost prve kvalitete, ki omogoča neomejeno uporabo komposta tudi pri pridelavi hrane.
Če bi analiza komposta kdaj pokazala, da ta vsebuje snovi ali primesi, ki so oporečne, zagotovo takega proizvoda ne bi dali na trg.«
Eden izmed razlogov, da CEROP lahko dosega dobro kakovost komposta je po besedah direktorja tudi to, da v pomurski center prispe veliko neoporečne biološke mase iz odrezov, košenj in urejanja okolice.
Veliko delovnih ur zaposlenih na CEROP se vlaga v to, da se iz odpadkov v rjavih zabojnikih izloči čim več oziroma vse, kar ni biološki odpadek in kar ne sme v kompostarno.
»Treba je začeti na izvoru odpadkov in ozavestiti ljudi«
V odpadkih iz rjavih zabojnikov, ki pridejo v CEROP, so našli že vse možno, od čevljev, baterij, akumulatorjev, stare posode in še kaj.
Večina ljudi biološke odpadke v zabojnike še vedno nosi v plastičnih vrečkah: »Nekateri se že poslužujejo biološko razgradljivih vrečk, kar je odlična opcija, vendar pa tudi biološko razgradljiva plastika tekom kompostiranja ne razpade, saj potrebuje med deset in 12 mesecev, da se razgradi, proces kompostiranja pa traja približno 12 tednov.«
»Posledično se v zrelem kompostu v minimalnih sledeh najde manjše koščke plastike. Veliko truda je že bilo vloženega in preizkusili smo več tehnoloških rešitev, da bi iz zrelega komposta izločili vse delce plastike,« je pojasnil direktor Ogračeka.
Glede možnih rešitev potekajo posvetovanja s strokovnjaki iz domačega okolja in tujine: »Zaključek je vedno enak - treba je začeti na izvoru odpadkov in ozavestiti ljudi, da v rjavi zabojnik ne sodi nič, kar ni biološko 100-odstotno razgradljivo.«
»V vrtno zemljo, ki jo prodaja naše podjetje, dodajamo v določenem deležu tudi kompost, ki ga CEROP pridobiva po prej opisanem postopku. Kljub dodatni obdelavi, se v minimalnih sledeh še vedno lahko najdejo koščki plastike tudi v tem produktu,« je še pojasnil Velner.
Povpraševanje po zemlji je vsako leto večje
O pritožbah kupcev: »Pri nas so kupci večinoma stalni, iz našega pomurskega območja, ki že vrsto let kupujejo kompost in/ali vrtno zemljo pri nas in točno vedo, kaj kupijo. Pritožb praviloma ni.«
»Povpraševanje po kompostu, ki je organsko gnojilo, in tudi vrtni zemlji je veliko, vsako leto večje. Tako se vsako leto proda celotna količina komposta, ki jo pridelamo v kompostarni in tudi vrtna zemlja, ki jo imamo na razpolago.
Naši izdelki se prodajajo tudi v trgovinah po vsej Sloveniji, od katerih dobivamo zelo pozitivne povratne informacije, vezane na kvaliteto našega komposta v primerjavi s tujimi komposti, ki se pri nas prodajajo,« je o kvaliteti zemlje zapisal Velner.
Kompost je dober primer krožnega gospodarjenja, kamor se Evropska unija vztrajno premika. Biološka masa se lokalno predela v organsko gnojilo, večinsko pa se ponovno uporabi na pomurskem območju.
»Tovrstna praksa krožnega gospodarjenja je odličen prikaz znanja in izkušenj zaposlenih, ki prihajajo iz pomurskega prostora, saj smo že boljši od večine centrov za ravnanje z odpadki,« je še dodal v pogovoru za Sobotainfo.
