Predstavniki Interesnega združenja Izvir so z današnjim dnem pričeli z zbiranjem podpisov za vložitev štirih zakonov, ki se dotikajo področja industrijske konoplje. Slednjo ureja dokaj neskladna zakonodaja, ki ovira pridelovalce.
Državne regulative glede proizvodnje, uporabe in prodaje izdelkov iz industrijske konoplje so v slovenski zakonodaji na dveh bregovih, zato so predstavniki Interesnega združenja za vodilne industrijske rastline Izvir z dananjim dnem pričeli z zbiranjem podpisov za podporo združenju umetnikov Paviljon. Po besedah Blanke Denko Čeh je namen zbrati pet tisoč podpisov za vložitev štirih zakonov: zakona o konoplji, zakona o osnovnem bivanju, zakona o samozdravljenju in zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katerimi želijo odpraviti zakonska neskladja in birokratske ovire na področju industrijske konoplje.
Spodbujanje pridelave industrijske konoplje in lana
"Prvi ukrep pomurskega zakona je med tremi predvidenimi priložnostmi pomurske regije zajemal tudi agroživilski razvoj podeželja, v okviru katerega je zapisano, da se v regiji spodbuja pridelava in predelava nekoč domačih predivnic, kot sta lan in konoplje," je uvodoma pojasnila govorka ter izpostavila dejstvo, da omenjeni kulturi predstavljata gospodarski in razvojni potencial regije. Ovire pri proizvodnji in prodaji povzročajo trenutna zakonska neskladja pri Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki je v slovenski zakonodaji pravna podlaga za pridobitev dovoljenja proizvajalcev konoplje in maka. Teh je letos v Sloveniji kar 85, tako posameznikov kot pravnih oseb. "V EU ne velja generalna prepoved glede gojenja in uporabe konoplje in maka ter drugih rastlin, zato predlagamo, da se pripravi ustrezen predpis, ki bo urejal področje konoplje,"še opozarja Blanka Denko Čeh.
Opazen porast proizvajalcev industrijske konoplje
Ukrepi vladne pisarne, pristojne za izvajanje pomurskega zakona, so med drugim pripomogli k sodelovanju soboške izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter Biotehniške fakultete v Ljubljani. Rezultati sodelovanja naj bi se pokazali že v prihodnjem letu, ko se bodo postavile prve table na poljih konoplje z napisi sorte, kot je sedanja praksa pri nekaterih drugih pridelkih. V nadalje je spregovoril Dejan Rengeo, ki je uvodoma povedal, da je v letošnjem letu zaznati porast proizvajalcev konoplje ter samega pridelka. "Ponekod v tujini je zakonodaja urejena tako, da konoplja sploh ni obdavčena. Na tak način država spodbuja pridelavo in ne s subvencijami, ne ogroža predpisov," je ob današnjem pričetku zbiranja podpisov povedal Rengeo in dodal, da je razvoj na področju konoplje opazen tudi pri izdelavi novih strojev in patentov za obdelavo omenjene kulture. Trenutno je v Sloveniji 95 hektarjev obdelovalnih površin industrijske konoplje. "Sedanja zakonodaja sicer omogoča pridelavo konoplje, dalje pa se ustavi. Firme izdelkov iz konoplje praktično ne morejo prodajati. Pivovarna proizvaja konopljino pivo, pa ga ne sme prodajati, Žito je pričelo pečti konopljin kruh, pa je od ministrstva za zdravstvo dobilo negativno mnenje," je o primerih zakonskih neskladij še povedal Rengeo.
Zakonodajna neskladja ovirajo domače proizvajalce konopljinih izdelkov
Sporni so predvsem prehranski izdelki iz konoplje, saj se domači izdelki zaradi omenjenega zakona o prepovedanih drogah z nekaterimi izjemami ne smejo prodajati na domačem trgu. "V Sloveniji lahko kupite konopljine izdelke iz tujine, lastnih izdelkov ne morete," so o dvorezni zakonodaji še pojasnili predstavniki združenja. Zbiranje podpisov bo potekalo do 10. novembra in sicer na upravni enoti ožigosane dokumente lahko oddate v gostilni Denko v Murski Soboti. Več informacij o predlaganih zakonih si lahko ogledate na tej povezavi.
