Ustrahovanje, obračunavanje s sodelavci, prostaško obnašanje. Mobing podrejenih do nadrejenih je zelo pogost.
Mobing je motena komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi. Pri tem pa je napadena oseba izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb. Mobing tako ni enkratno dejanje, razlaga pravnik, ampak gre za trpinčenje v daljšem časovnem obdobju. A vir mobinga ni nujno nadrejena oseba, prej nasprotno.
Zelo pogosto trpinčenje podrejenih do nadrejenih
"Tako ravnanje je ne samo od zgoraj navzdol, torej od vodij do podrejenih, ampak tudi med sodelavci in pa zelo pogosto tudi od podrejenih do nadrejenih," pojasni odvetnik Slavko Fartelj. Vzrok za nastanek mobinga je lahko nesposobnost reševanja konfliktov, slaba organizacija dela, slabo vodenje, osebni motivi ali celo zmanjšanje števila zaposlenih.
Ko je posameznik potisnjen v kot ...
Človek, ki postane žrtev mobinga, nenadoma ostane sam, izgublja samozavest, samospoštovanje ter težko najde ustrezno strokovno pomoč in psihološko podporo. "Mobing se lahko kaže na številne načine, a v vsakem primeru ga je treba presojati posebej. Bistveno je, da je posameznik v primeru, ko je mobingiran potisnjen v nek slabši, neenakopravni, nemočen položaj, ki lahko na koncu rezultira tudi skozi osebne stiske, skozi psihosomatske težave in osebnostne probleme," ugotavlja Fartelj in dodaja: "Oblike mobinga so lahko različne. Lahko je nižje plačilo za enako delo, lahko je podvržen stalnemu grajanju, preprečevanju napredovanja ..."
Anonimne prijave ne zadostujejo
Mobing je treba obravnavati zelo resno, a anonimne prijave po navadi ne zadostujejo: "Običajno z anonimnimi prijavami res ne dosežemo nič. Svetujemo, da naj se prizadeti s sodelavci oziroma z nadrejenimi ali podrejenimi pogovori, in v kolikor to ne prinese ustrezne rešitve, ima seveda na voljo ustrezen postopek v skladu z zakonodajo." Slednji predvideva, da lahko zaposleni poda prijavo inšpektoratu za delo, obenem poda zahtevo pri delodajalcu za odpravo kršitev in v kolikor kršitve v osmih dneh niso odpravljene, ima na razpolago tako sodno varstvo kot tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kaj pa spolno nadlegovanje?
"Spolno nadlegovanje bi lahko v širšem kontekstu tudi šteli kot mobing, zagotovo pa je spolno nadlegovanje sodi med šikaniranje na delovnem mestu. Razlika je seveda v tem, da pri nekem spolnem nadlegovanju ni potrebno, da to traja dlje časa, lahko gre za neko enkratno dejanje, ki je lahko verbalno, fizično ali psihično," še opozarja Fartelj.