Nekateri so zadovoljni z letino, drugi pa ne.
Žetev pšenice se počasi zaključuje, z različnimi rezultati med pridelovalci.
Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanislav Kapun je za Sobotainfo povedal, da je letošnja žetev potekala brez večjih vremenskih težav, čeprav so padavine vplivale na kakovost pridelka.
Letos ni bilo velikih vremenskih sprememb, kot so nevihte s točo. Toča je bila, vendar v manjšem obsegu kot prejšnja leta, ko je pridelek oklestila v velikem obsegu.
Nezadovoljni s pridelkom
»Kar se tiče samega pridelka ne moremo biti zadovoljni, ker je bilo vreme v tistem času, ko je bilo treba pšenico tudi tretirati proti boleznim in škodljivcem, zelo slabo.«
Bila o namreč odboje, ko ni bilo dneva, ko ne bi bilo padavin.
»Te padavine so vplivale na kakovost pridelka. Tiski kmetje, ki so v pravem času pšenico tretirali s pripravki, so s pridelkom in delno tudi s kakovostjo zadovoljni.
Tisti, ki tega pravočasno niso mogli narediti, so utrpeli veliko škodo.«
Odkupne cene
Odkupna cena pšenice ne pokriva stroškov pridelave, kar dodatno obremenjuje kmete.
Po njegovih besedah so še vremenske razmere negativno vplivale tudi na kakovost. Nižja kakovost niža tudi ceno.
»V letošnjem letu kmetje ne bodo zadovoljni ne s pridelkom ne s kakovostjo in ne s ceno, saj so mogli vlagali rezerve v predelavo pšenice, ki pa se na neki način niso povrnili,« izpostavi.
Vpliv vremenskih razmer in nizka odkupna cena pšenice predstavljata izziv za kmetijstvo, ki se mora prilagajati podnebnim spremembam in ekonomskim pogojem.
Kapun poudari tudi vedno večje težave s podnebnimi spremembami, ki se jih bomo mogli na neki način navaditi.
Zaradi nizke kakovosti pridelka in visokih stroškov pridelave kmetje razmišljajo o zamenjavi pšenice z drugimi poljščinami.
»Pšenica daje izredno negativne pridelovalne rezultate, tako po pridelku, kot tudi po finančni plati.«
