Kmetje in njihove zadruge že drugo leto zapored napovedujejo rdeče številke v pridelavi pšenice.
Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije so pozvali Vlado Republike Slovenije, naj pridelovalcem žit nadomesti izpad prihodka pri pridelavi pšenice za leti 2023 in 2024 ter preuči uvedbo proizvodno vezanega plačila za krušno pšenico od leta 2025.
Na sestanku v Ljutomeru so opozorili, da je pridelava pšenice že drugo leto v rdečih številkah zaradi višjih stroškov in padca borznih cen, posledic ukrajinske krize.
Predstavniki pridelovalcev pšenice in njihovih zadrug so po večkratnih pozivih pristojnemu ministrstvu zdaj javno pozvali kmetijsko ministrico Matejo Čalušič in predsednika vlade Roberta Goloba k takojšnjemu ukrepanju za ohranitev pridelave pšenice in izplačilu pomoči za leto 2023 ter za reševanje izpada prihodka v letu 2024.
Poudarili so potrebo po pravičnejši porazdelitvi stroškov in vrednosti med deležniki v verigi ter povečanju kolektivnih naložb v skladiščne prostore.
Vzpostavitev medpanožne organizacije
Predstavniki pridelovalcev in njihovih zadrug so pozvali tudi deležnike v verigi, kot so predelovalci in trgovci, k vzpostavitvi medpanožne organizacije in sklepanju pogodb, ki bodo temeljile na modelu izračuna cen, upoštevajoč stroške pridelave.
Tako bi zagotovili dolgoročno oskrbo potrošnikov z moko iz slovenskega porekla in pravičnejšo porazdelitev vrednosti med deležniki.
Poleg tega so pozvali k preučitvi ponovne uvedbe proizvodno vezanega plačila za tržno pridelavo krušne pšenice.
Evropska komisija je julija 2023 Sloveniji dodelila 1.234.000 evrov za nujno finančno pomoč v kmetijskih sektorjih, s možnostjo doplačila 200 odstotkov iz nacionalnega proračuna, skupaj 3.702.606 evri za najbolj prizadete sektorje, kot so živinorejski sektor, sektorji sadja in zelenjave, vina, žit in oljnic.
Vendar pristojno ministrstvo dogovora ni izvedlo, sredstva pa so bila preusmerjena v odpravo škode po ujmah.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič poudarja potrebo po višji pomoči za odpravo škode po ujmah.
»Namenska sredstva Evropske unije pa obdržati v sektorju pšenice, ki se je v letu 2023 soočil z velikim izpadom prihodka.
Tudi če se vzame povprečje zadnjih dveh let (izrazito dobro leto 2022 in zelo slabo leto 2023) so ekonomski rezultati pri pridelavi pšenice pod povprečjem obdobja 2017–2021,« poudarja Žveglič.
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije in Sveta za kmetijstvo in podeželje, je pojasnil, da je izguba pri pridelavi pšenice v letu 2023 znašala več kot 500 evrov na hektar, kar temelji na razliki med lastno ceno pridelave in povprečno odkupno ceno.
Napovedi za leto 2024 kažejo na nadaljnji izpad prihodkov, kar bi lahko povzročilo opuščanje pridelave in povečano odvisnost od uvoza iz trgov, kjer okoljski in drugi standardi pridelave niso tako visoki.
Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk poudarja, da je država dolžna zagotoviti kmetom, da s pridelavo pšenice pokrijejo stroške pridelave ter da jim zagotovi vsaj minimalno plačo, podobno kot v drugih gospodarskih sektorjih.
Poudarja, da je kmetijstvo strateška dejavnost, ki je ključna za prehransko varnost in nacionalno varnost v daljšem časovnem obdobju.
Glede na to, da se povečujejo pritiski na kmete, poziva pristojno ministrstvo, da zagotovi dolgoročno zagotovitev skladiščnih prostorov za kmete in njihove zadruge na začetku oskrbne verige.