Zavodu za blagovne rezerve, kot kaže, skladišč ne bo uspelo napolniti s slovensko pšenico. Kmetje in zadruge pravijo, da je cena preslaba, za odkup pšenice pa se je pojavil samo en ponudnik. V naših blagovnih rezervah bo tako najverjetneje tuja pšenica.
Na javno naročilo Zavoda za blagovne rezerve Republike Slovenije za razširjen odkup 40.000 ton pšenice iz letošnje letine, ki bi bila namenjena za človeško prehrano je prispela zgolj ena ponudba, so sporočili iz zavoda. Kaj to pomeni za slovensko pšenico ter kaj pravijo pomurski kmetje?
Na razpis za odkup pšenice prijavljen zgolj en ponudnik
Naročilo, objavljeno 19. julija se je nanašalo na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije.
Rok za oddajo ponudb se je iztekel včeraj. Na javno naročilo pa je tako prispela zgolj ena ponudba, in sicer za drugi sklop odkupa, torej za nakup do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije. Kaj je ključni razlog, da se je pojavil samo en ponudnik?
»Jaz mislim, da je ključni razlog ta, da je bil razpis državnih blagovnih rezerv izdan prepozno. Izdali so ga namreč komaj proti koncu žetve,« pojasni Danilo Meolic, predsednik območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota.
Na zavodu za blagovne rezerve zdaj napovedujejo, da bodo prejeto ponudbo pregledali in v predpisanih rokih sprejeli odločitev o oddaji naročila.
Obenem zagotavljajo, da trenutne zaloge pšenice v skladiščih zavoda zadoščajo še za večmesečno oskrbo Slovenije, tako da se zaenkrat nimamo ničesar bati.
Preberite še:
Kmetje prodali pšenico boljšemu ponudniku od države
Vlada je sicer v sklopu ukrepov za ublažitev prehranske draginje in težav kmetom v preteklih mesecih napovedala, da je država pripravljena odkupiti celoten letošnji pridelek pšenice.
Do ukrepa so bili kritični predelovalci pšenice, nezadovoljni pa so bili na koncu tudi kmetje, saj mora država pri javnih naročilih slediti načelu cenovno najbolj ugodne ponudbe.
Očitno so vmes tako svojo pšenico raje prodali drugim kupcem, po boljši ceni od državne, menijo v zavodu za blagovne rezerve.
Bo to pomenilo, da bo zdaj v slovenskih blagovnih rezervah pristala tuja pšenica?
»Težko to komentiram. Vemo, da se je na naročilo prijavil zgolj en ponudnik, od kod bo vzel toliko pšenice pa ne vem,« še doda Meolic.
Koliko so dobili slovenski kmetje za pšenico?
Predsednika območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Murska Sobota smo ob tem povprašali tudi o tem, koliko več so lahko za pšenico slovenski kmetje iztržili od drugih ponudnikov, v primerjavi s ponujeno državno ceno.
»Jaz ocenjujem, da smo slovenski kmetje res iztržili nekoliko več, odvisno seveda od kmeta ter od vrste oziroma kvalitete pšenice, ki jo je imel.
Ampak približno, če vzamemo neko srednjo kvaliteto, ki jo pridelajo slovenski kmetje. Menim, da je posamezen kmet po toni pšenice dobil nekje 40 evrov več,« razloži Meolic.
Preberite še:
-
Lokalno | 24 komentarjevŽetev v Pomurju končana, kakšne so odkupne cene?
Slovenska pšenica izjemne kvalitete, zaželena tudi na tujih trgih
Kako zaželena pa je kvalitetna slovenska pšenica pri tujih kupcih in v kolikšni meri se slovenska pšenica prodaja tudi na tuje?
»Glede na to, da je Slovenija ne samooskrbna s pšenico, po navadi slovenska pšenica ostane doma in se je ne prodaja na tuji trg, zato je to težko odgovoriti.
Če je v tujini na primer suša in pomanjkanje je seveda tudi naša pšenica zelo zaželena, saj pridelujemo izjemno kvalitetno pšenico. Če pa je v tujini višek pšenice, pa je ta manj zaželena in se je ne mora prodati toliko na tuji trg,« zaključi Meolic.
Dogajanje glede odkupa pšenice je ob včerajšnjem obisku v Prekmurju komentiral tudi premier Robert Golob, ki je mnenja, da to, da se je na naročilo prijavil zgolj en ponudnik, ni nujno slaba lastnost.
»Očitno naši kmetje niso imeli težav s prodajo, s čimer ni nič narobe. So pač prodali boljšemu ponudniku,« je dejal v izjavi za javnost.
Če država vseh količin ne bo uspela dobiti na tem razpisu, ga bodo po Golobovih napovedih poskušali ponoviti.
