Divjad v Pomurju povzroča veliko škodo, predvsem na območju občine Šalovci, kjer prehaja divjad iz Madžarske. Člani Civilne iniciative za ukinitev lovišča posebnega namena (LPN) Kompas Peskovci so v minulih dneh ponovno opozorili na težave.
Divjad v Pomurju povzroča veliko škodo, predvsem na območju občine Šalovci, kjer prehaja divjad iz Madžarske. Člani Civilne iniciative za ukinitev LPN Kompas Peskovci so v minulih dneh ponovno opozorili na težave.
Civilna iniciativa za ukinitev LPN Peskovci si že več let aktivno prizadeva za spremembo in ureditev lovstva na območju občin Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš.
"Na tem območju od leta 1964 na 12.500 ha z divjadjo in loviščem gospodari država in to na zasebnih zemljiščih. Tu so že desetletja težave s škodo, ki jo povzroči divjad in neplačevanjem teh škod s strani upravljavca lovišča. Nemalokrat prihaja tudi do nekorektnega odnosa s strani njihovih predstavnikov," so uvodoma zapisali v pismu, ki so ga naslovili na več kot dvajset naslovov.
Civilna iniciativa: "Smo tretjerazredni državljani"
LPN je sicer leta 1964 ustanovila država in sicer z aktom, s katerim je istočasno ukinila takrat delujoče lovske družine na tem območju.
"Občani na tem območju smo tako že več kot dobrega pol stoletja depriviligirani državljani, ker ne moremo v celoti gospodariti s svojimi kmetijskimi površinami in razpolagati s pridelkom, ki bi naj bil na teh površinah. Divjad ga namreč v veliki meri uniči zaradi preštevilčnosti populacije. Prav tako ne moremo gospodariti z loviščem kot člani lovskih družin, kar je omogočeno večini državljanov na drugih območjih v Republiki Sloveniji. Smo tretjerazredni državljani in država se s takim ignorantskim odnosom dejansko norčuje iz teh prebivalcev," so bili ostri v svojem zapisu.
V Civilni iniciativi za ukinitev Lovišča posebnega namena namena Peskovci so prav tako prepričani, da bi bila populacija divjadi, kot tudi škoda na kmetijskih pridelkih bistveno manjša, če bi z loviščem in divjadjo upravljale lovske družine, v katerih bi večino članov predstavljali domačini.
"Sosednja območja LPN, kjer z divjadjo in loviščem upravljajo in gospodarijo lovske družine, nimajo takih težav s preštevilčnostjo divjadi in škodami, ki jih povzročijo. Država bi lahko ob upoštevanju zakonskih določil določila posebne režime upravljanja vsaj v delu LPN, vendar tega ne stori in zaradi tega prihaja do nenehnih napetosti, nezadovoljstva občanov ter tudi zahteve po ukinitvi LPN. S kompromisnimi dogovori bi se lahko poiskala in našla rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse".
Kljub številnim pobudam in predlogom se stanje, po njihovih besedah, ni bistveno spremenilo.
Dober gospodar obvaruje svoje premoženje
Z vprašanji smo se zato obrnili tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na očitke, da občani ne morejo v celoti gospodariti s svojimi kmetijskimi površinami in razpolagati s pridelkom, ki ga domnevno uničuje številčna divjad odgovarjajo:
"Upravljavec LPN, in sicer Zavod za gozdove Slovenije, izvaja ukrepe, da se številčnost jelenjadi in divjih prašičev zmanjša, vendar pa ne more vplivati na pritok divjadi z madžarske strani. Glede na navedeno bodo na tem območju vedno nastajale škode od divjadi, seveda pa se lahko te škode znatno zmanjšajo, in sicer lahko k temu vsak kmetovalec prispeva sam, tako da na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Dolžnost upravljavca pa je, da mu pri tem lahko pomaga in izvede načrtovani odvzem divjadi".
Ob tem so zapisali, da se zavedajo, da je povzročanje škode od divjadi težava že vrsto let. Kot pravijo, morajo biti te škode s strani upravljavca LPN ocenjene in izplačane. Upravljavec, glede na odgovor ministrstva, vse ocenjene škode od divjadi redno izplačuje. Na očitke o nekorektnem odnosu pa ob tem odgovarjajo, da nihče od pristojnih o takšnem odnosu ni bil obveščen.
Vsako leto se poveča odvzem jelenjadi in divjih prašičev
Glede stališča, da bi bila škoda manjša, če bi z loviščem upravljale lovske družine, imajo drugačno mnenje.
"Vsi upravljavci lovišč in LPN morajo upravljati z divjadjo v skladu z lovsko upravljavskimi načrti. Na območjih z večjimi škodami od divjadi se vsako leto poveča letni načrt odvzema jelenjadi in divjih prašičev, prav z namenom zmanjšanja populacij teh dveh vrst in s tem zmanjšanjem škod na kmetijskih kulturah. Probleme s škodami od divjadi na območju Pomurskega lovsko upravljavskega območja nima samo LPN, ampak tudi sosednja lovska družina Prosenjakovci, ki prav tako meji na Madžarsko. Načrtovani odvzem divjadi je vezan na območje lovišča ali LPN ne glede na upravljavca".
Za konec pa so se dotaknili še tega, da naj bi bila država nepripravljena na določitev posebnega režima upravljanja vsaj v delu Lovišča posebnega namena.
"Ministrstvo za kmetijstvo, gozdove in prehrano vsako leto sprejme letne načrte za Pomursko lovsko upravljavsko območje, s katerimi se povečuje odvzem jelenjadi in divjih prašičev v LPN. Prav tako je ministrstvo podaljšalo lovno dobo na določene kategorije jelenjadi in odpravilo lovno dobo na svinje. Ob tem je ministrstvo dovolilo uporabo umetnih virov svetlobe pri lovu na divje prašiče. Vsi navedeni ukrepi so namenjeni zmanjšanju populacije jelenjadi in divjega prašiča na območju celotnega Pomurskega lovskega upravljavskega območja".