Včeraj sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v Hočah pri Mariboru organizirala javno tribuno o upravljanu z divjadjo in zvermi v Sloveniji, ki jo je povezoval podpredsednik sindikata Roman Žveglič. Kmetje, ki so prisostvovali so si bili enotni, da so rešitve pri nas za kmete sila neugodne. To so ugotovili še zlasti po predstavitvi ureditve tega področja v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem.
Pereča vprašanja
Glede na to, da je vprašanje škod po divjadi in zvereh na tribuno pritegnilo približno 80 ljudi, lahko sklepamo, da je vprašanje divjadi pereče ter, da ima močan vpliv na uspešnost kmetovanja in gospodarjenje z gozdom.
Anton Medved predsednik sindikata, je izpostavil, da kmetje niso suvereni lastniki svojih zemljišč. »Plačujemo dajatve od dejavnosti, ob tem pa naše površine uporabljajo drugi državljani za rekreacijo, nabiralništvo in lovstvo. Na naših površinah se preživljajo divje živali, med njimi divjad, ki povzroča preveliko škodo in treba je ukrepati. Nekdo ima o tem napačne predstave, divjadi in zveri je preveč!«
Divjad podnevi je znak, da je je preveč
S tem se je strinjal tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je povedal izkušnjo izpred desetletij, ko je bilo merilo za (pre)števičnost divjadi ugotovitev, da »če vidiš divjad podnevi, potem jo je preveč«.
»Glede lovske zakonodaje smo pred 25 leti pričakovali več, dobili pa smo manj. Število divjadi se je povečalo, sistem pa je neučinkovit in se ne odziva na stanje v naravi. Kmetje smo se na mnogih področjih morali prilagoditi na evropske normative, prav bi bilo, da bi se na evropsko primerljivo raven uredilo tudi področje lovstva,« je povedal Zupančič.
Kmetje na Goričkem postavljajo ograje
Z mislijo, da postaja problem z divjadjo in zvermi vse bolj neobvladljiv, je v imenu Sindikata kmetov Slovenije povzel težave na kmetijskih zemljiščih podpredsednik sindikata Franc Küčan.
»Marsikje na Goričkem morajo kmetje kmetovati v ogradah. Splošni problem je, da je kmetovanje omejeno. Ogrožen je prostor, kjer kmet živi, zato se opušča živinoreja, poljedelstvo, s tem narašča zaraščenost. Na preostalih kmetijskih zemljiščih se prehranjuje divjad, od katere ima kmet zgolj škodo.«
Odškodnin za nastalo škodo ni, če pa so, so sramotno nizke. Nujno je zato zmanjšati stalež divjadi in pripraviti pravičen pravilnik, po katerem bodo kmetom priznane dejanske škode, prav tako pa tudi večdesetletne posledice,« je povedal predsednik Območne enote KGZS Ljubljana, Janez Beja.
Predstavili tudi tuje prakse
Tuje prakse je najprej predstavil Wolfgang Holzer z deželne kmetijske zbornice Avstrijske Štajerske, kjer je za lastni lov potrebno 115 ha zemljišča. Pri oddaji v najem je cena 80 do 100 € na ha na leto. V primeru skupnega lova so skupnosti na občinski ravni, ki lahko lovišče oddajo. Najem je vedno 10-leten.
Ob pojavu škod mora iti lastnik do lovca in prijaviti škodo. Roki so zelo kratki. Če se lovec in kmet ne strinjata, je na drugi stopnji mediator. Škodo mediator oceni. Če se strinjata sledi poravnava, če ne, gre stvar na sodišče. Nemško ureditev je predstavil Ivan Karlovčec, madžarsko pa Katalin Süle.
Kmetje in KGZ podali zahteve
Sledila je razprava, v kateri so sodelovali številni lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izpostavili so različne primere škod in težave, s katerimi se soočajo zaradi prevelikega števila divjadi in zveri. Na podlagi razprave sta Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije podajala naslednje zahteve:
- Število parkljaste divjadi naj se zniža na raven, ki bo vzdržna za kmetijstvo in gozdarstvo tako, da bo omogočeno pomlajevanje gozda tudi z jelko, hrasti in plemenitimi listavci.
- Kmetje moramo imeti možnost soodločanja glede staleža divjadi in zveri na način, da je soglasje lastnikov zemljišč k načrtom za upravljanje z divjadjo in zvermi obvezno.
- Črne vrane, krokarja, nutrije in kormorane naj se umesti med lovno divjad.
- Takoj naj se začne redukcijski odvzem šakala, ki v Sloveniji ni avtohton.
- Država kot lastnik divjadi in zveri naj prevzame popolno odgovornost za varovanje pred škodami.
- Pomoč, ki jo prejmemo kmetje za zaščito mladja pred divjadjo, ne sme iti v dohodnino.
- Uvede naj se območja brez prisotnosti zveri, kjer okolje za njihovo prisotnost ni primerno.
- Izvesti je treba redukcijski odvzem volka in medveda na stalež iz leta 1990.
- Planine in pašnike je treba tudi v prihodnosti vzdrževati z običajnimi metodami brez uvajanja obsežnih in dragih zaščitnih ograj, ki ovirajo tudi razvoj rekreacije in turizma.
- Treba je sprejeti pravilnik, na podlagi katerega bi se lahko boljše ocenjevala škoda po divjadi v gozdu ter popašenosti travinja.
- Ukinitev državnih lovišč na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.
- Zaradi velikih problemov je nujen sprejem evropsko primerljive lovske zakonodaje. Lovci se morajo zavedati, da se lov izvaja na zasebnih lastnini.
- Kmetom treba omogočiti, da se lahko organizirajo in na posameznih območjih prevzamejo izvajanje lova na svojih zemljiščih še pred iztekom koncesij.
