Kdo je mož, ki se je postavil po robu Romanu Leljaku?

V občini Radenci, kjer je že šest let glavni oblastnik slovenski javnosti dobro znani Roman Leljak, nikoli ni dolgčas. Če že ni kakšnih odmevnih zadev, ki bi pritegnile ne samo lokalne, ampak tudi vseslovensko javnost, za to poskrbi sam župan, ki mimogrede v zadnjih mesecih nima večjih preglavic, saj je opozicija prešibka.

Te dni pa je višja sodnica na Okrožnem sodišču Murska Sobota izdala prvo odločbo o razvpiti prodaji kar 20 socialnih oziroma neprofitnih občinskih stanovanj, ki so jih občani imeli v dolgoročnem najemu za nedoločen čas.

Čeprav so mnogi že leta 2021, ko je dražba potekala, zatrjevali, da gre za nezakonito početje, je župan Leljak vztrajal in izpeljal svojo namero. 

S tem je najmanj 20 družin iz Radencev in Paričjaka ostalo brez stanovanj, kjer so desetletja živeli. Drži pa, da so lahko ostali v istih stanovanjih, a pod bistveno spremenjenimi pogoji, s 'profitno najemnino'. 

S tem se skoraj nihče izmed najemnikov ni strinjal, najbolj oster pa je bil Vinko Žigart, ki je s podobno mislečimi najprej pred sedežem občine Radenci organiziral protestni shod, kjer so širšo javnost »seznanili s krivico, ki nam je dela en sam človek. Pozneje sem vztrajal, da mi občinska uprava in druge službe priskrbeli vso potrebno dokumentacijo povezano s sporno prodajo stanovanj,« nam je sedaj, ko so na sodišču dokazali svoj prav, povedal Žigart.

Dodal je, da je vsem oškodovancem ponudil, da bi ovadili občino Radenci in kupca spornih stanovanj: Sobodajalstvo in druge poslovne storitve Boštjan Milat, s. p., iz Sedlarjevega v občini Podčetrtek. 

Nekaj se mu jih je pridružilo, drugi pa niso imeli ne volje in najbrž tudi ne denarja za odvetnike. Sedaj je višja sodnica Marjetica Škerget Logar, po več opravljenih narokih in obravnavah, izdala prvo sodbo, na katero se druga stran še lahko pritoži. 

Ob tem ne gre prezreti, da je sodišče v celotni zadevi ugotovilo številne nepravilnosti, saj naj bi škode utrpeli ne le najemniki stanovanj, ampak tudi občina. Izklicna cena je bila višja od pol milijona evrov, za prodajo bi torej župan moral pridobiti soglasje občinskega sveta, česar pa ni storil.

V nepravnomočni sodbi v imenu ljudstva, ki je bila strankam vročena v času krompirjevih počitnic, v sredo, 30. oktobra 2024, je višja sodnica ugotovila, da je prodajna pogodba med prvotoženo stranko občino Radenci in drugoobtoženo stranko Sobodajalstvo in druge poslovne storitve Boštjan Milat za del stavbe Paričjak 24, Radenci, nična. 

Na podlagi te pravnomočne sodbe se izbriše vknjižba lastninske pravice na ime drugotožene stranke in povratno vpiše lastninska pravica na ime prvotožene stranke, to je občine Radenci. 

Toženi stranki sta dolžni vrniti tožeči stranki njene celotne pravdne stroške. Ob tem je sodnica zapisala, da je na sodbo dovoljena pritožba, in sicer v 30 dni po prejemu pisnega odpravka.

»Povprečen najemnik nakupa ni zmožen, zaradi česar gre za nepošten in nemogoč pogoj javne dražbe,« je zapisala sodnica. Javna dražba je bila 12. novembra 2021 in edini ponudnik Boštjan Milat je kupil vseh 20 stanovanj za izklicno ceno 583.078 evrov, kar je bilo nižje od ocenjene vrednosti ...

»Boštjan Milat je bil edini, ki je vplačal varščino, in sodeloval na javni dražbi, kjer je uspel, vendar pa pogodba o prodaji ni bila sklenjena z njim za vseh 20 stanovanj, ampak so bile za osem stanovanj sklenjene pogodbe z drugimi osebami, kar pomeni, da so bila izigrana določila javne dražbe in pridobljene koristi za kupce, saj so za stanovanja plačali nižjo ceno, kot če bi se prodajala posamezna stanovanja in bi se cene pri draženju zviševale,« je še zapisano v sodbi. 

Toženi stranki sta sicer primarno ugovarjali, da tožnik nima pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe, s čim pa se sodišče očitno ni strinjalo, saj mu ni bilo omogočeno, da bi kot najemnik enega izmed stanovanj, tega tudi skušal kupiti na javni dražbi, ker je slednja potekala v paketu za vseh 20 stanovanj. 

Toženi stranki sta ugovarjali še, da je tožnik zamudil rok za vložitev tožbe, kar sodišče tudi ni upoštevalo, saj je veliko dejavnikov vplivalo na to. Predvsem pa tožnik uveljavlja ničnost prodajne pogodbe med občino Radenci in Boštjanom Milatom zaradi kršitev pravil o javni dražbi, kar je bilo na sodišču potrjeno z več dokazi.

V primeru potrditve te prve sodbe s strani Višjega sodišča v Mariboru bodo vse ostale odločitve prvostopenjskega sodišča najverjetneje enake. To pa tudi pomeni nove večje obremenitve radenskega občinskega proračuna, enako pa tudi drugotožene pravne osebe. Prvotožena stranka bo najbrž morala vrniti kupnino drugotoženi stranki, slednja pa najverjetneje najemnino za minula tri leta, ki je bila za približno 50 odstotkov višja kot pred tem. 

Po prepričanju sodišča je »celoten posel izveden izključno z namenom izigrati najemnike stanovanj, s prodajo po znižani ceni pa je bila oškodovana tudi občina, saj bi s prodajo posameznih enot zagotovo lahko iztržila višje zneske. Tožnik je kot občan občine Radenci zainteresiran, da občina ni oškodovana, zaradi česar ima pravni interes za vložitev tožbe. 

Po sklenjeni kupoprodajni pogodbi, s katero je postal lastnik stanovanj drugotoženec, je ta prišel v stanovanje tožnika in predložil tožnikovi ženi novo najemno pogodbo, kjer je bilo določeno, da se pogodba sklepa za določen čas, znesek najemnine pa je bil določen na 170 evrov. 

Tožnikova žena je pogodbo podpisala, saj ji je bilo zagroženo, da če pogodbe ne podpiše, bodo morali zapustiti stanovanje oziroma se iz njega izseliti. S prodajo stanovanja se položaj ne sme spremeniti, zaradi česar je tožnik uveljavljal ničnost najemne pogodbe, sklenjene z drugotožencem ...«

Tako se je odzval Leljak ...

Na medijsko objavo se je danes popoldne odzval tudi Leljak in poudaril, da je razveljavljena pogodba samo za eno stanovanje in da sodba še ni pravnomočna.

»Občina Radenci je tožilo sedem stanovalcev oziroma najemnikov. Sodišče v posamezni zadevi lahko odloča samo o zahtevku ene tožbe, postopek ni bil združen,« je poudaril, da gre zgolj za enega v vrsti zahtevkov.

»Navedbe novinarjev ne držijo. Stanovanja sta kupila dva kupca in nobena pogodba ni bila sklenjena nad 500.000 evrov. Novinarji ne navajajo, da pri prvi prodaji, stanovanja so se prodala ločeno, se 20 stanovalcev ni odločilo za nakup. Ostali so se in kupili. 

V drugi prodaji se je stanovanjem znižala cena za 15 odstotkov, lahko še do 30 odstotkov, so bili najemniki pozvani, da naj se do določenega datuma opredelijo in plačajo varščino za svoje stanovanje, da bi bilo izvzeto iz skupne prodaje. Nihče ni vplačal varščine,« je še dodal.

Njegov celotni odziv lahko preberete v nadaljevanju.