Kako je Murska Sobota postala mesto? Zgodba, ki jo pozna le malokdo

Panonsko središče na Slovenskem je bilo že od vekomaj na razpotju ljudskih in političnih gibanj, in sicer so prvi zapisi o Murski Soboti, kot jo poznamo danes, pričali o naselju Muraszombath že v 14. stoletju, z nemško različico Olsnitz.

Geneza širšega območja sega v prazgodovinsko obdobje. Zaradi svoje lege je prostor služil kot pomembno migracijsko križišče, kjer so se skozi antiko in srednji vek pa vse do sodobnosti nenehno prepletali različni selitveni tokovi.

Prve naselbine okoli območja Murske Sobote najdemo že v obdobju prazgodovine, in sicer v 4. tisočletju pred našim štetjem, kjer so v bližini mesta našli nekatera najstarejša žgana grobišča. 

To nakazuje na rodovitnost in naravno bogastvo regije, za katero je soodgovorna tudi reka Mura, ki je s svojimi meandri definirala nižje ravensko regijo.

V obdobju antike je območje padlo pod zahodno rimsko mejno regijo Panonije, v katero so se preseljevali ljudje iz drugih regij, na primer iz severne regije Noricum, o čemer pričajo rimski nagrobniki in tudi odtis nekdanje rimske vile v bližini Rakičana. V 7. stoletju pa so v Prekmurje vstopili prvi Slovani. 

Zato se moramo najprej vprašati, kaj je Murska Sobota danes, v katerem trenutku je mesto postalo središče pomurske regije oziroma, ali je to postalo v različnih fazah? 

Naselja, ki so se razvijala v poznem srednjem veku, so pogosto nastala kot rezultat pokrižarskih financiranj in širjenja tržnih središč po Evropi. Ključna katalizatorja pri oblikovanju njihovega urbanega tkiva sta bila predvsem dva elementa: prometna povezava ter gospodarsko zaledje.

Skozi prizmo teh dveh elementov si bomo ogledali tudi razvoj Murske Sobote, saj je mesto nastalo prav s temi dejavniki, na kateri temelji tudi njegova identiteta. 

V srednjem veku ključno prometno vozlišče

Da je bila Murska Sobota prvič omenjena leta 1348 ni presenečenje, od 11. stoletja naprej se je zgodil premik iz fevdalnega kmetovanja, ki je bilo osrednji gonilnik tedanje ekonomije, v tržna vozlišča, ko so naselja ob križiščih pomembnih poti doživela tržni razcvet.

Strateški položaj Murske Sobote je povezoval gričevja Goričkega z reko Muro, hkrati pa je služila kot ključno križišče za daljinske ceste, ki so skozi Panonska vrata potovale med vzhodom in zahodom. 

V srednjem veku je bila Sobota ključno prometno vozlišče. Iz Radgone je skozi Nemška vrata pri Gederovcih vodila Velika cesta, ki se je prek Sobote nadaljevala proti Sombotelu. Mesto je bilo hkrati izhodišče za Kraljevsko cesto, ki je preko Beltincev in Dobrovnika povezovala regijo z Blatnim jezerom.

Z vzponom novega veka, se je težišče prometa preusmerilo na relacijo med Podonavjem in Jadranskim morjem, zaradi česar se je Sobota znašla na stranskem tiru. Čeprav se je gospodarski tok že desetletja usmerjal proti zahodu prek Radgone in Ženavcev, je mesto leta 1907 dobilo prvo lokalno železniško povezavo z vzhodom, in sicer progo Murska Sobota-Kormend.

Leta 1924 sta pravi preobrat v razvoju mesta prinesla izgradnja proge Murska Sobota-Ormož, ki je mesto navezala na jugoslovansko omrežje in povezala omrtvičen krak med Soboto in Hodošem, ter nova cestna mostova čez Muro pri Veržeju in Radencih. 

Danes Sobota ponovno zavzema osrednjo vlogo; os Maribor-Murska Sobota-Lendava predstavlja najpomembnejši prometni prehod v severovzhodni Sloveniji, kjer potekajo ključne avtocestne in železniške povezave proti vzhodni Evropi.

Gospodarstvo in urbanizacija

V drugi polovici 19. stoletja katastrski načrt Murske Sobote prikazuje polfevdalno shemo, in sicer si je na zahodni strani zemljišče v celoti lastil grof Szapary, vzhodna zemljišča pa si je lastilo in obdelovalo 132 kmetov. 

Med vsemi 220 hišami so bili z upravno-gospodarsko dejavnostjo dvorec z gospodarskimi in upravnimi poslopji, katoliška cerkev z župniščem, židovska molilnica, gostilna, trgovine, gasilski dom, mlin ob Ledavi in gozdna drvarnica. 

Gospodarski razcvet Sobote se je začel leta 1856 z ustanovitvijo prvega večjega trgovskega podjetja. Temu je leta 1873 sledila ustanovitev Soboške banke s strani premožnejših domačinov, leta 1894 pa se je mestu pridružil še drug denarni zavod. 

Na kulturnem področju je pomemben mejnik postavil Marko Grünbaum, ki je leta 1884 odprl tiskarno in začel izdajati tednik Muraszombat és vidéke. 

Na začetku 20. stoletja je mestno tkivo obogatelo z novo evangeličansko cerkvijo, z večjo sinagogo, ki jo je oblikoval tedaj znani arhitekt sinagog Lipot Baumhorn, in povečano katoliško cerkvijo, pri kateri je načrte izdelal soboško rojeni arhitekt Laszlo Takacz, ki je bil tudi glavni inženir pri izgradnji madžarskega parlamenta v Budimpešti.

Pri prometni infrastrukturi je mesto nadgradilo železniški terminal z Madžarsko, kjer je bila Murska Sobota povezana z Kormendom.

V obdobju med šestdesetimi leti in letom 1991 se je Pomurka uveljavila kot kmetijski, živilskopredelovalni in gozdarski velikan v slovenskem merilu. Temelj živinorejskega razvoja v regiji predstavlja živinorejsko-veterinarski zavod, ki s sistematično selekcijo zagotavlja visoko kakovost surovine. To dopolnjujejo Pomurske mlekarne, ki letno predelajo ogromne količine mleka v dehidrirane in druge mlečne izdelke. 

Središče poljedelstva ostaja Rakičan, kjer od leta 1938 domuje biotehnična šola s poskusnim centrom, medtem ko se je mlinska dejavnost po zatonu mlinov na Muri preselila v Soboto, kjer podjetje Mlinopek danes skrbi za oskrbo s pekarskimi dobrotami. 

Leta 1875 je mesto imelo kazino s knjižnico za izbrano družbo, v začetku 20. stoletja pa se je zgradil prvi hotel: Hotel Dobray. Pozneje, leta 1967 pa je bil zgrajen Hotel Diana. 

Športno življenje v Murski Soboti se je uradno začelo leta 1924, ko so ustanovili Športni klub Mura in zgradili Sokolski dom, malo za tem pa sta se zgradila poletno kopališče (1935) in stadion (1936). 

Sobota je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja konfekcijska prestolnica Kraljevine Jugoslavije, tovarna Mura pa je mestu dala nov obraz. V desetletjih po vojni se razrasla v enega največjih pomurskih delodajalcev, njena oblačila pod znamko Mura European Fashion Design pa so bila znana daleč čez meje Slovenije.

V drugi polovici dvajsetega stoletja, oziroma v povojnem obdobju je za Mursko Soboto arhitekt Feri Novak pripravil prvi urbani načrt, v katerem so bili izrisani urbanistični in arhitekturni elementi, ki še danes najbolj definirajo urbani relief mesta; med drugim od stanovanjskih blokov na ulici Štefana Kovača do modernističnih vil na obrobju parka. 

V bolj pomembni vlogi, je urbanistični načrt definiral prostorske gabarite in smernice za urbani razvoj.

^{Prispevek z naslovom Kako je Murska Sobota postala mesto? Zgodba, ki jo pozna le malokdo je pripravil Ahmed Fetahu, mag. inž. arh., ustanovitelj Studia Balz, kjer se ukvarjajo z arhitekturnim projektiranjem in prostorskim oblikovanjem.}

^{Več informacij: www.fetahu.eu ali na e-naslovu [email protected].}