Dolga leta smo pri gradnji hiš največ pozornosti namenjali temu, kako bomo pozimi ogrevali dom. Danes pa se vse pogosteje soočamo z drugačnim izzivom – kako ga poleti ohraniti prijetno hladnega.
Vročinski valovi postajajo daljši, intenzivnejši in pogostejši. Temperature, ki so bile še pred nekaj desetletji izjema, so danes del poletnega vsakdana.
Podnebne spremembe tako ne spreminjajo le našega načina življenja, temveč tudi način, kako načrtujemo domove.
Če smo nekoč hišo gradili predvsem za zaščito pred mrazom, jo danes gradimo za vse letne čase. Vprašanje zato ni več, ali bo poleti vroče, temveč ali bo naš dom tudi čez dvajset ali trideset let zagotavljal prijetno bivalno ugodje.
Dobra hiša ni več le energetsko učinkovita, mora biti tudi odporna na vročino
Energetska učinkovitost ostaja eden najpomembnejših kriterijev sodobne gradnje, vendar sama po sebi ni več dovolj.
Hiša prihodnosti mora zagotavljati prijetno notranjo klimo tudi v obdobjih ekstremnih temperatur, pri tem pa porabiti čim manj energije za hlajenje.
To pomeni, da se kakovost doma danes ne meri zgolj po nizkih stroških ogrevanja, temveč tudi po tem, kako učinkovito preprečuje pregrevanje prostorov.
Prav zato arhitekti in projektanti že v fazi načrtovanja vedno več pozornosti namenjajo orientaciji objekta, velikosti steklenih površin, senčenju, prezračevanju in izbiri kakovostnih konstrukcijskih rešitev. Velik del udobja je namreč določen že dolgo pred začetkom gradnje.
Ali se montažna hiša poleti res bolj segreva?
Čeprav mnogi menijo, da so za pregrevanje hiše krive predvsem velike steklene površine ali pomanjkanje klimatske naprave, je resnica precej bolj kompleksna. Poletno bivalno ugodje je rezultat premišljene zasnove hiše kot celote.
Pomembni so orientacija objekta glede na sonce, razporeditev prostorov, velikost steklenih površin, učinkovito zunanje senčenje, kakovost toplotnega ovoja, naravni izolacijski materiali, zrakotesnost ter prezračevalni sistem.
Šele usklajeno delovanje vseh teh elementov preprečuje prekomerno segrevanje notranjih prostorov in omogoča, da hiša tudi med vročinskimi valovi dlje časa ohranja prijetno temperaturo z minimalno potrebo po aktivnem hlajenju.
Prav zato je zmotno prepričanje, da se montažne hiše poleti hitreje pregrevajo. Na poletno udobje namreč bistveno bolj kot način gradnje vpliva kakovost načrtovanja in izvedbe.
Tudi v podjetju Lumar poudarjajo, da prijetna klima v hiši ni rezultat ene same tehnologije, temveč premišljeno zasnovanega sistema, v katerem arhitektura, konstrukcija, senčenje, izolacija in prezračevanje delujejo usklajeno ter ustvarjajo zdravo in prijetno bivalno okolje skozi vse leto.
Pravo bivalno ugodje občutimo vsak dan
O kakovosti hiše največkrat ne odločajo stvari, ki jih opazimo ob vselitvi, ampak tiste, ki jih občutimo vsak dan.
Prijetna temperatura tudi sredi poletja, dovolj naravne svetlobe, svež zrak, odsotnost vlage in stabilna notranja klima pomembno vplivajo na počutje, kakovost spanja in vsakodnevno življenje.
Ko zunaj temperature več dni zapored presežejo 35 stopinj, postane razlika med povprečno in kakovostno zasnovano hišo še toliko bolj očitna.
Podnebne spremembe bodo v prihodnjih desetletjih pomembno vplivale na način gradnje. Zato danes ni več dovolj razmišljati le o tem, koliko energije bo hiša porabila pozimi. Enako pomembno je vprašanje, kako prijetno bomo v njej živeli poleti.
Kaj narediti, da se vaš dom ne bo pregreval?
- Čez dan pravočasno spustite zunanja senčila in preprečite neposreden vdor sončne toplote.
- Prostore intenzivno prezračite zgodaj zjutraj in pozno zvečer, ko so zunanje temperature nižje.
- Večje gospodinjske aparate uporabljajte predvsem v večernih urah, ko dodatno ne segrevajo prostorov.
- Poskrbite za pravilne nastavitve prezračevalnega sistema tudi v poletnem času.
- Pri načrtovanju novega doma razmišljajte dolgoročno — kakovosten ovoj, premišljena arhitektura in učinkovito senčenje danes pomenijo večje bivalno udobje tudi v prihodnosti.
