Reševalni psi iz več evropskih držav v Prlekiji te dni vadijo pomoč ponesrečencem ter vleko ljudi, supov in čolnov.
Na gramoznici v Babincih pri Ljutomeru te dni poteka prvi slovenski mednarodni Logijev tabor za reševanje iz vode s pomočjo psov.
Reševalni pari na taboru vadijo skoke iz čolnov, pomoč ponesrečencem, vleko ljudi in plovil ter druge naloge, ki jih morajo obvladati psi za reševanje iz vode.
Tabor bo trajal do nedelje, ob koncu tedna pa bodo na gramoznici izvedli še uradne izpite po pravilniku Mednarodne organizacije za reševalne pse.
Udeleženci iz več evropskih držav
Kot je pojasnila Hojka Kraigher iz Kinološkega društva za reševalne pse REPS Maribor in Ljubiteljskega kinološkega društva za vodne pse in prinašalce Ljubljana, so letos prvič pripravili celotedensko usposabljanje.
Prvi trije dnevi so bili namenjeni nacionalnemu treningu, nato pa se je začel štiridnevni mednarodni del pod vodstvom inštruktorja iz Italije.
»Gre za enega najboljših inštruktorjev na svetu. V letih 2010 in 2011 je bil tudi svetovni prvak v reševanju iz vode,« je povedala Kraigher.
Tabora se udeležujejo vodniki in psi iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške. Ob koncu tedna bodo v Babince prispeli še udeleženci iz Avstrije in Italije. Izpite bo spremljal sodnik Mednarodne organizacije za reševalne pse iz Češke.
Šolanje se začne že pri mladem psu
Med udeleženci je tudi Eva Kačerkova iz Češke, ki se z reševanjem iz vode ukvarja že več kot 15 let.
Pojasnila je, da se šolanje začne že pri mladem psu, zahtevnost vaj pa se nato postopoma povečuje.
»Po dveh ali treh letih je lahko pes v najboljši telesni pripravljenosti in ima znanje, potrebno za zahtevnejše naloge,« je povedala.
Pes ponesrečenca obplava in ga varno povleče do obale
Na taboru so prikazali tudi reševanja človeka, ki je padel v vodo in potrebuje pomoč. Pes je po ukazu skočil v gramoznico, priplaval do ponesrečenca in ga najprej obplaval.
Oseba se je nato prijela za ročko na pasjem reševalnem jopiču, pes pa jo je povlekel proti obali.
Darinka Lečnik-Urbancl, podpredsednica Društva REPS Maribor, je pojasnila, da pes človeka obplava predvsem zaradi varnosti.
»Pri človeku v vodi lahko nastane panika. Pes ga zato obplava in se postavi tako, da se lahko oseba varno prime za ročko ter ga ne potegne pod vodo,« je povedala.
Ko priplavata do obale, vodnik najprej prevzame ponesrečenca, pes pa se umakne in mu omogoči nadaljnje nudenje pomoči.
Vlekli tudi čoln z ljudmi
Reševalni psi so prikazali tudi pomoč osebi, ki je odplavala stran od čolna. Pes je skočil v vodo, priplaval do nje in jo pospremil oziroma povlekel nazaj do plovila.
Pri vajah se pes vedno približa sprednjemu delu čolna, kjer ni motorja in je nevarnost poškodb manjša.
Sledila je še vleka čolna proti obali. Pes je v gobec prijel vrv in plovilo z več ljudmi povlekel do označene točke.
Lečnik-Urbancl je pojasnila, da je bil po prejšnjih pravilih predpisan čoln s šestimi ljudmi oziroma skupno maso približno ene tone. Po novih pravilih je lahko na čolnu manj ljudi, ključno pa je, da pes plovilo nadzorovano pripelje do določene točke.
»Pomembno je, da je pes vztrajen, da ves čas drži vrv in čoln vleče proti obali. Začetek je nekoliko težji, ko čoln začne drseti po vodi, pa je vleka lažja,« je povedala.
Od reševanja z obale do vleke čolna
Usposabljanje in izpiti potekajo na različnih zahtevnostnih stopnjah. Pri predizpitu morajo psi opraviti dve vaji reševanja z obale, na višjih stopnjah pa se naloge izvajajo tudi iz čolna.
Na najzahtevnejši stopnji mora pes med drugim priplavati do ponesrečenca, ki ne kliče na pomoč, in ga privleči na varno.
Pri drugi vaji pes do ponesrečenca odnese reševalni obroč, zaplava okoli njega in ga nato skupaj z osebo povleče do obale ali čolna.
Ena od zahtevnejših nalog je vleka čolna z več ljudmi. Pes mora plovilo z razdalje približno 40 metrov privleči do določene točke na obali.
Izpit vključuje tudi poslušnost na kopnem, vožnjo na supu, plavanje med plovili in prinašanje vesla iz vode.
Na najvišji stopnji plavajo tudi 12 minut
Pomemben del preizkusa je vzdržljivostno plavanje ob čolnu. Na začetni stopnji mora pes plavati najmanj štiri minute, na naslednji najmanj osem minut.
Na najzahtevnejši stopnji plavanje traja najmanj 12 minut oziroma do 800 metrov.
Kraigher je pojasnila, da je zahtevnost šolanja odvisna od posameznega psa in njegove pasme. Nekatere pasme, denimo labradorci, imajo veliko veselje do vode in prinašanja predmetov. Pri drugih psih je za osvojitev nalog potrebnega več časa.
Težavo lahko predstavlja tudi preveliko navdušenje nad vodo.
»Večina psov je povsem norih na vodo, zato lahko poslušnost nekoliko opeša. Ko zagledajo vodo in dobijo igračo, jih je včasih težko priklicati nazaj,« je povedala.
Gasilci zagotovili čoln in opremo
Pri izvedbi tabora sodeluje tudi Gasilska zveza Ljutomer. Njen predsednik Andrej Rus je pojasnil, da so jih organizatorji k sodelovanju povabili že lani, ko so iskali primerno območje za izvedbo usposabljanja.
Gasilci so zagotovili čoln in potrebno opremo, pri vajah pa sodelujejo tudi gasilke in gasilci.
»Zelo smo veseli, da lahko sodelujemo z društvom REPS in Mladinskim centrom Prlekije, ki se je aktivno vključil v izvedbo tabora,« je povedal Rus.
Gasilska zveza Ljutomer pokriva občine Ljutomer, Veržej in Razkrižje, kjer je več gramoznic in drugih vodnih površin. Čeprav kopanje na nekaterih ni dovoljeno, jih ljudje kljub temu obiskujejo. V neposredni bližini je tudi reka Mura, kjer potekajo številni spusti.
Rus je poudaril, da morajo gasilci zaradi tega iskati nove možnosti in inovativne rešitve za pomoč pri reševanju na vodi.
Želijo si sodelovanja na državni ravni
Sodelujoči si želijo, da bi se usposabljanje reševalnih psov v prihodnje povezalo tudi s sistemom zaščite in reševanja.
Rus je ocenil, da bi lahko dosedanje sodelovanje obrodilo sadove ter se nadaljevalo in nadgrajevalo na državni ravni.
Za izvedbo tabora so gramoznico v Babincih izbrali tudi zaradi kakovosti vode. Rus je povedal, da so vzorec poslali na analizo v Ljubljano.
Po njegovih besedah naj bi bila voda med najčistejšimi v Sloveniji.
Ustanovili prvi nacionalni center
Kinološko društvo za reševalne pse REPS Maribor letos praznuje 30 let delovanja.
Ob tej priložnosti so ustanovili prvi slovenski Nacionalni center za usposabljanje reševalnih psov za reševanje iz vode.
V društvu se s tovrstnimi aktivnostmi ukvarjajo že več kot desetletje, reševanje iz vode pa je v Sloveniji za zdaj predvsem športna dejavnost.
Pridobljeno znanje želijo v prihodnje uporabljati tudi v praksi ter ga povezati z delom gasilcev, civilne zaščite, lokalnih društev in drugih reševalnih služb.
