Častna gostja Grossmannovega festivala Caroline Munro je spregovorila o zaupanju, tremi, pomenu filmske ekipe, gledališču in ustvarjalnem procesu. Festival se danes zaključuje s podelitvijo nagrad.
V okviru Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, ki te dni poteka v Ljutomeru, so v petek zvečer pripravili pogovor s častno gostjo Caroline Munro. V ospredju pogovora so bili njeni pogledi na filmsko ter gledališko umetnost. Munro je poudarila pomen sodelovanja in človeškega stika v ustvarjalnem procesu.
Munro, znana po vlogah v grozljivkah, fantazijskih in akcijskih filmih ter po vlogi v bondovski uspešnici Vohun, ki me je ljubil, je poudarila pomen zaupanja v izbor igralca in vloge. Kot je dejala, jo kljub dolgoletnim izkušnjam pred začetkom snemanja še vedno spremlja močna trema.
»Vedno se počutim enako. V trebuhu imam ogromne slone, ki skačejo naokoli, preden začnem snemati film,« je povedala. Ob tem je izpostavila, da je ključno zaupati ekipi in lastni izbiri. »Če so vas izbrali za to vlogo, morate temu preprosto zaupati,« je dejala v pogovoru, ki ga je vodil filmski kritik Andrej Gustinčič.
Pomen ekipe in gledališča
Poseben poudarek je namenila pomenu filmske ekipe, ki jo razume kot temelj vsake produkcije.
»Vsaka oseba v ekipi je ključna, od fanta, ki kuha kavo, do režiserja in glavnih zvezd. Na koncu dneva vsi želijo videti končni izdelek na platnu,« je dejala in dodala, da je za igralca bistvena tudi temeljita priprava.
V pogovoru se je dotaknila tudi svojega odnosa do gledališča. Čeprav sama nima obsežne gledališke kariere, ga izjemno ceni, je povedala. »Nič ni živo tako kot gledališče,« je poudarila in opisala svojo izkušnjo obiska londonskega gledališča Globe, ki jo je navdušila predvsem zaradi neposrednega stika med igralci in občinstvom.
Dodala je, da je gledališče nujno ohranjati, saj ima posebno umetniško vrednost.
Na vprašanje iz občinstva o soočanju z visokimi pričakovanji v velikih produkcijah je Munro izpostavila, da pritisk nikoli povsem ne izgine, a ga je mogoče obvladovati s profesionalnostjo in sodelovanjem. Ob tem je poudarila, da si vedno prizadeva dati največ, kar lahko, saj bi jo nezmožnost izpolniti pričakovanja zelo razočarala.
Razkrila je tudi željo po drugačnih igralskih izzivih. Kot je dejala, si je in si še vedno želi igrati vloge v sodobnejših, bolj realističnih dramah, ne zgolj v žanrih, po katerih je najbolj znana.
Roger Moore in zaključek festivala
Gustinčič je izpostavil tudi sodelovanje z igralcem Rogerjem Moorom, ki je upodobil Bonda, pri čemer je opozoril na njegovo samokritičnost in tako imenovani občutek »impostor sindroma«.
Munro je to potrdila in je Moora opisala kot »čudovito dušo«, ki je kljub svetovni slavi ohranjal skromnost in profesionalen odnos do dela. Po pogovoru je sledila projekcija filma Sindbadovo zlato potovanje, v katerem igra tudi Munro. Ta je tudi predsednica žirije za najboljši celovečerni film.
Festival se je začel 8. julija in letos ponuja skupno 53 celovečercev, kratkih filmov in glasbenih dokumentarcev. Za glavno nagrado hudi maček se poteguje pet filmov:
- Nikoli po temi (Dave Boyle),
- Svitanje (Patrik Syversen),
- Noč (Paul Urkijo Alijo),
- Karmadonna (Aleksandar Radivojević) in
- Žalujoči (Quarxx).
Zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad bo danes.
