Listni zavrtač povzroča poškodbe na topolih med Mursko Soboto in Rakičanom.
V zadnjem obdobju so prebivalci in strokovne službe opazili poškodbe listja na drevoredu laških topolov med Mursko Soboto in Rakičanom.
Gozdarski inštitut Slovenije in Mestna občina Murska Sobota sta za Sobotainfo potrdila, da je za poškodbe odgovorna vrsta Fenusella hortulana, avtohtoni listni zavrtač iz reda kožekrilcev.
Kot pojasnjuje Tine Hauptman z oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije, so ugotovili, da poškodbe povzroča vrsta Fenusella hortulana, listni zavrtač iz reda kožekrilcev (Hymenoptera).
Gre za avtohtono vrsto, ki je naravno prisotna tudi v Sloveniji, vendar o njeni razširjenosti in pogostnosti v našem prostoru doslej ni bilo veliko podatkov.
Po do sedaj znanih informacijah vrsta do sedaj v Sloveniji ni povzročala večjih poškodb na drevju.
Način poškodovanja dreves
Poškodbe povzročajo ličinke oziroma pagosenice, ki se prehranjujejo s parenhimom listja in ustvarjajo značilne listne mine.
Zaradi teh poškodb je asimilacijska površina dreves nekoliko zmanjšana, kar lahko vpliva na prirastek dreves. Kljub temu listni minerji, še posebej vrste, ki razvijejo le eno generacijo letno, običajno ne pomenijo večje grožnje za drevesa.
Napadena drevesa naslednje leto običajno normalno olistajo. V primeru ponavljajočega se množičnega pojava iz leta v leto pa bi drevesa lahko začela slabeti in postala bolj občutljiva za druge škodljive organizme.
Trenutno stanje in možnosti zatiranja
Pagosenice so že zaključile svojo razvojno fazo v listju in so se preselile v tla, kjer se bodo zabubile in prezimile. Ker ima vrsta eno generacijo na leto, letos nadaljnjih poškodb ne pričakujemo.
»Z neposrednim zatiranjem vrste Fenusella hortulana pri nas nimamo veliko izkušenj,« pojasni Hauptman.
Obstajajo sicer splošni ukrepi za zatiranje podobnih vrst iz družine Tenthredinidae, kot so:
- Lov odraslih osebkov s lepljivimi pastmi spomladi, kar omogoča določitev optimalnega časa za morebitno zatiranje z insekticidi.
- Tretiranje z insekticidi v času odpiranja jajčec, kar pa predstavlja tveganje za neciljne organizme, ljudi in okolje ter običajno ni popolnoma učinkovito.
- Prekopavanje tal jeseni za uničenje kokonov.
- Spodbujanje naravnih sovražnikov, predvsem parazitskih os.
V skladu s priporočili gozdarskega inštituta zaradi omejenega vpliva škodljivca ter zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev odsvetujejo.
Primerjava z dogajanjem v tujini
Podoben množičen pojav vrste Fenusella hortulana so leta 2016 opazili tudi v Novem Sadu (Srbija), po podatkih gozdarskega inštituta pa tudi v Nišu (Srbija).
Tam se je populacija nekaj let ohranjala na višji ravni, nato pa je brez posegov sama od sebe upadla. Danes je vrsta tam še vedno prisotna, vendar ne povzroča večje škode.
Trenutno stanje v drevoredu topolov med Mursko Soboto in Rakičanom tako ne predstavlja večje grožnje za dolgoročno zdravje dreves.
