V zadnjih letih je opaženih vedno več štorkelj, ki se pozimi ne selijo, ampak ostajajo pri nas.
Bele štorklje že od nekdaj veljajo za simbol Pomurja. Ob številnih travnikih in poplavnih gozdovih so štorklje v Pomurju našle svoj dom.
Štorklje navadno gnezdijo na visokih električnih drogovih, zaradi pomanjkanj hrane pa se štorklje v zimskih mesecih navadno odločijo za selitev v toplejše kraje.
Naše štorklje se navadno selijo čez Balkanski polotok in Bospor v podsaharsko Afriko, zaradi vse milejših zim pa se vedno večje število štorkelj ne odloča za selitev čez zimo.
Prezimovanje štorkelj v Sloveniji vse bolj običajno
Pojav prezimovanja štorkelj v Sloveniji je še pred dvema desetletjima veljal za pravo »anomalijo«, sedaj pa je vedno bolj pogost.
V letošnjem letu naj bi po poročanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opazili že 11 prezimujočih štorkelj.
Prva prezimujoča štorklja je bila registrirana leta 1973, do leta 2000 pa je bila prezimujoča štorklja v Sloveniji opažena zgolj med milejšimi zimami.
Privajajo se tudi na alternativne vire hrane
Od leta 2000 naprej je prezimovanje štorkelj v Sloveniji vse bolj pogost pojav. Vsako leto je prezimila vsaj ena štorklja, v zadnjih let pa po poročanju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije število prezimujočih štorkelj narašča.
Razlogi za prezimovanje štorkelj v Sloveniji pa so jasni. Milejše zime, zaradi katerih bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje.
Pozimi se štorklje najpogosteje prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, vse bolj pa so navajajo na druge vire hrane, med katere spadaj prehranjevanje na odprtih smetiščih.
Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa med selitvijo, kjer so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.
