V Sloveniji beležimo rekordno število štorkelj, stanje v Prekmurju pa je zaskrbljujoče.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije poroča o izjemnen porastu štorkelj v Sloveniji. A kljub temu da je v Sloveniji čedalje več štorkelj, pa so obeti za Prekmurje nekoliko mračnejši.
Neverjetno število štorkelj v Sloveniji
Položaj bele štorklje v Sloveniji se je v letošnjem letu znatno izboljšal, opažajo v društvu. Domovanje si je našlo kar 267 parov štorkelj.
Nazadnje je toliko štorkelj v Sloveniji gnezdilo leta 2014. Prav tako so pozitivni podatki glede rodnosti, ta je druga največja v zadnjih 24-ih letih.
Letos so poleti zabeležili kar 588 mladičev bele štorklje.
Od česa je odvisen gnezditveni uspeh?
Okoljski dejavniki so tisti, ki so zaslužni za gnezditveni uspeh bele štorklje. Ključna sta količina dostopne hrane in vremenski pogoji.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic poroča, da je bilo lansko leto za štorkljo izjemno slabo, saj so bile vremenske razmere med gnezdenjem izredno neugodne za štorkljo.
Ugodnost vremenskih razmer je najpomembnejša v prvi polovici maja. Deževna in hladna pomlad, kot je bila lani najbolj vpliva na smrtnost mladičev. Ta je ob takih pogojih največja.
Mladiči do 14-tega dne starosti nimajo razvite lastne termoregulacije, nakar so bolj dovzetni za podhladitve.
Poleg podhladitve, slabo vreme vpliva tudi na zmanjšano oskrbo s hrano. Mladiči tako stradajo, njihova rast pa je ovirana.
V Prekmurju z vsakim letom prikrajšani za en par
Čeprav se populacija bele štorklje v Sloveniji povečuje, so med regijami precejšnje razlike. Porast beležijo predvsem na območjih, kjer si štorklje prej niso iskale domovanja ali so si ga pa v manjši meri, recimo v Savinjski in Savinski ravni, Notranjskem podolu in na Ljubljanskem barju.
Tradicionalno gnezdišče, kot je Murska raven pa doživlja obratno situacijo.
Območje, kjer je štorklja simbol, beleži upad. Letno povprečno preneha gnezditi več kot en par.
»Če se bo ta trend nadaljeval, bo Murska ravan čez 25 let brez štorkelj,« je za STA napovedal direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Damijan Denac.
Zakaj štorklje nočejo ostati v Prekmurju?
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opaža, da se bele štorklje iz Prekmurja odseljujejo. Kraj, ki je bil nekoč tradicionalno gnezditveno območje bele štorklje v Sloveniji, beleži največji upad populacije.
Od leta 1999 se je število parov štorkelj skoraj razpolovilo, takrat jih je gnezdilo 87 parov, letos pa zgolj 46. Torej je v 24 letih nehalo gnezditi kar 41 parov.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kot glavni razlog navaja degradacijo ekosistemov v Prekmurju.
Številne travnike so melioriali in spremenili v njive, posledično štorklja na teh območjih nima več dostopa do glavnega vira hrane.
Redki travniki, ki so preostali, pa se soočajo s samim problemom kvalitete. Zaradi intenzivnega kmetijstva, kjer se uporabljajo tudi različna gnojila in sredstva proti škodljivcem je ta upadla.
Tako štorklje nimajo na voljo dovolj hrane in so si primorane domovanje poiskati drugje.
Za štorklje nevarna tudi bližina daljnovoda
Večina štorkelj ima danes svoja gnezda na srednje napetostnih daljnovodnih drogovih. Zaradi tega jim lahko grozi nevarnost trk ali elektrokucije.
Gnezda, ki imajo v bližini transformator ali daljnovod s pokončnimi izolatorji, so bolj izpostavljena elektrokuciji, tam je zabeleženo tudi več smrtnih primerov belih štorkelj.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pri samem popisu štorkelj povpraša domačine o morebitnih opaženih smrtnih primerih bele štorklje zaradi trka in elektrokucije.
Tako zabeležijo nevarne lokacije in pridobijo vpogled v zelo pomemben dejavnik smrtnosti, katerega lahko v prihodnje z ustreznimi ukrepi odpravijo.
Pomembna vloga domačinov
Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije popisujejo belo štorkljo vse od leta 1999. Poleg popisa štorkelj opravijo tudi intervjuje z domačini, ti jim omogočajo dostop do ključnih informacij, s katerimi lahko v prihodnje zagotovijo varnost in ohranjanje štorkelj.
Z intervjuji pridobijo podatke o datumu prihoda štorkelj, o tem ali so bili med štorkljami boji ter o morebitnih težav gnezda.
Prav tako se pozanimajo o prezimitvi štorkelj. Štorklje, ki prezimijo so tiste, ki ostanejo na območju med 15. novembrom in 15. februarjem.
